Med.Over.Net

Psihiatrija

Odgovarjajo: Daniela Fiket, dr. med. specialistka psihiatrije in psihoterapevtka

Psihična stiska, strah, fobija, anksioznost, panika, terapija, uporaba zdravil, diagnoza, depresija, psihoza, bipolarna motnja, pomoč in svetovanje ob življenjskih dilemah.

Daniela Fiket , dr. med. specialistka psihiatrije in psihoterapevtka

Daniela_Fiket

paranoidna shizofrenija

Default avatar

shizofrenka

Pozdravljeni.
Od 4.leta starosti, pa vse do 14.leta, sem bila spolno zlorabljena in večkrat posiljena od sorodnika. Pri 13.letih sem zbolela za anoreksijo, ki še danes traja, le da jo skušam kontrolirat, da ne izgubim nadzora...
Bila sem 2x hospitalizirana na pedopsihiatričnem oddelku, kasneje 3x na adolescentnem oddelku, ko se je pojavila še depresija in rezanje. Pri 17.letih sem bila prvič hospitalizirana v Polju, prisilno, ker sem izvedla dva poskusa samomora, drugi mi je slučajno spodletel. K simptomom so se pridružili še glasovi in prividi - črni moški in vgravirali so mi v možgane zvočnike, preko katerih so mi ukazovali, da si prerežem žile in da sem kriva za afganistansko krizo. Tudi Bush me je že večkrat obiskal, kriva sem, ker sem sodelovala z Al Kaido. Pri 18.letih so mi postavili diagnozo paranoidna shizofrenija, to diagnozo imam še danes, stara sem 22 let. Zamenjali so mi že ogromno zdravil - Leponex, Zeldox, Risperdal, Abilify, Solian, Seroquel, Lamictal, Cymbalta, Mirzaten, .... hoteli so me poslati na EKT v Zagreb, pa smo s starši tovrstno pomoč odklonili. Zdaj prejemam injekcije Risperdal consta in Prazine ter Cybalto, po potrebi Loram in Fluzepam. Trenutno sem že 2 meseca na prostosti, pred tem sem 3 leta prebila po bolnici, 10 hospitalizacij po nekaj mesecev.
Trenutno imam ponovno krizo in psihiater mi je priporočal dnevni E oddelek, kjer naj bi bili vi glavni. Nočem ponovno v bolnico, saj sem pred dvema mesecema dobila mladega kužka in si bolnice ne morem privoščit.
Kaj naj naredim, da se mi stanje ne bo slabšalo? Kontrole imam 2-3x tedensko, pri psihiatru, ki vodi zaprti ženski sprejemni oddelek ( je moj ambulantni psihiater ), redno jih obiskujem, vsa zdravila jem, kako naj preprečim slabšanje????? :(( Hvala za odgovor!
Default avatar

A. Winkler

Dnevni oddelek je sedaj pravzaprav program in ne več oddelek. Pacienti so prisotni samo dopoldne. Navzven zgleda to prej kot služba in ne kot bolnica. Nekateri prihajajo vsak dan, nekateri enkrat na teden. Kam se pacienti vključujejo je odvisno od njihovih potreb in želja. Nekaj dejavnosti je skupinskih, nekaj jih poteka individualno.
Prednosti dnevnega oddelka: dovolj osebja (tudi pedagoga), individualen pristop, življenje doma ob podpori strokovnjakov, učenje socialnih veščin, priprava zdravil, aktivacija, vzpostavljanje dnevne strukture, naslavljane vseh potreb, ki jih pacient ima (če je to pomanjkanje socialnih stikov potem se išče reševanje tega problema, če je finančna stiska, potem se rešuje ta, če so težavni odnosi z domačimi, potem vključimo tudi njih), rdeča nit pa je vedno seveda bolezen in iskanje načinov kako z njo v življenju shajati.

Dnevni oddelek je vsekakor opcija vredna razmisleka. Predlagam, da se dogovorite za srečanje z osebjem in skupaj ocenite ali bi imeli koristi od sodelovanja z njimi. Ena izmed prednosti je tudi ta, da sodelovanje za vas ni obvezujoče. Lahko se zanj odločite tudi kdaj kasneje.

Kužka pa sem zadnjič videla na hodniku. Upam, da lahko uživate v njegovi/njeni bližini.

lp
Aleksandra Winkler, spec. psihiatrije
Default avatar

shizofrenka

Pozdravljeni,
hvala za hiter odgovor!
Danes sem imela kontrolo in psihiater se je odločil, da mi k terapiji doda še Risperdal tablete, 2x po 2mg. Zanima me, kakšni so stranski učinki? - bojim se povišanja telesne teže ali povečanja dojk!
V nedeljo se moram priti pokazat na kontrolo. Strah me je, da ni to zanka in bi me prisilno hospitaliziral. Ali lahko oceni kot ogroženost to, da imam potrebo po tem, da se nekam skrijem, ker me iščejo prek interpola? Kako naj olepšam situacijo, da ne bo imel nobenega povoda za prisilno hospitalizacijo, ki se vedno zgodi???? Strah me je...

p.s.: Kuža je samček, veliiiiko mi pomeni, ne morem ga prepustit staršem, ker nimajo časa skrbeti zanj!!!
Hvala za kakršenkoli nasvet!!!
Default avatar

A. Winkler

Psihoza je kriva, da imate zmotna prepričanja, ki niso v skladu z realnostjo. Zdravila lahko v najboljšem primeru taka zmotna prepričanja odpravijo. V najslabšem primeru ostane zmotno prepričanje (iščejo vas prek interpola) aktivno in vpliva na vedenje (imate potrebo, da se skrijete). Tako je težko živeti in da, lahko vas ogroža, saj boste lahko zanemarili življenje tukaj in zdaj. Do tega pride, ko prepričanja posameznika popolnoma okupirajo in v glavi ni več prostora za kaj drugega.

Če bo zdravilo pri vas doseglo, da bo potreba po skrivanju manjša, bo dober začetek. Pomeni, da zmotna prepričanja ostajajo, vendar ni nujno, da prav v vsakem trenutku vplivajo na vaše vedenje.

Sama sem zato mnenja, da človek s psihozo nima veliko izbire. V prvi vrsti je potrebno obvladati simptome, potem pride na vrsto vprašanje ali bo pacient lahko živel z zdravilom. Nekateri jih prenašajo brez težav in nimajo nobenih stranskih učinkov, nekateri jih ne prenašajo. Tega v katero skupino kdo sodi, ne moremo predvideti vnaprej. Ključna zadeva je, da mora pacient sprejeti, da je zdravljenje z zdravili res potrebno. Včasih je potrebna tudi hospitalizacija. V taki situaciji je treba nekomu zaupati, da bo ravnal v vašo korist in najbolje je, če je to vaš ambulantni psihiater.
Sprašujete me kako olepšati situacijo? Moj odgovor bo kar vrašanje kaj boste vi imeli od tega?

Dnevni oddelek je res opcija vredna razmisleka.

lp
Aleksandra Winkler, spec. psihiatrije
Default avatar

shizofrenka

Kaj bi imela jaz od tega??? NOČEM spet v bolnico!!! Tam me potem zvežejo, me selijo jest zastrupljeno hrano, Nutricompe predpišejo, infuzijo predpišejo, sondo vstavijo, zvežejo me................... PEKEL :((
To kar doživljam, jaz ne samo doživljam, to se RESNIČNO dogaja, to ni psihoza!
Včeraj in danes sem že vzela dodatni Risperdal, a ne čutim nobene razlike... Mislim, da to pove marsikaj - če bi bila res vse bolezen, potem bi bilo danes že vse OK... Po kolikem času pa naj bi se poznala razlika med pred in po jemanju zdravil?
UPAM, da bom do nedelje že kaj napredovala, da bo psihiater zadovoljen in ne bo napačno ukrepal...
LP

p.s.: Če ne bo šlo brez bolnice, se bom pa vsekakor raje dogovorila za dnevni oddelek!!
Default avatar

sopacientka

Hej Shizofrenka,

ne boj se in poskusi z Risperdalom. Jaz mislim da je kar dobro zdravilo, ki "ubije" psihozo. Mene so tudi sprejeli v bolnisnico in so mi predpisali to zdravilo, ker sem bila ze kar psihoticna... imela blodnje o tem da me lovijo resevalci in me bodo strpali v prisilni jopic pa da me vsi ljudje gledajo in komentirajo kaj pocnem pa take neumnosti. V 48 urah po tem ko so mi dali zdravila sem bila ze 90% na tleh. Stranskih ucinkov ni bilo, razen take vsesplosne utrujenosti, obcutka da je moje telo zelooo tezko pa ne vem ali je bilo od litija al od risperdala. Meni je pasalo da sem veliko pocivala, ko sem se pomirila, cez nekaj dni pa sem zacela hoditi ven na sprehode, malo na luft in na soncka.

Poglej tudi ce te sprejmejo v bolnisnico ne bo tako hudo, ce bos sodelovala. Zdravniki in medicinske sestre so tam zato, da tebi pomagajo in morajo zagotoviti tvojo varnost brez pretirane sile. To bodo veliko lazje dosegli, ce bos sodelovala. Vcasih je tako da ljudje ko smo v akutni fazi psihoze tega ne razumemo in pocnemo neumnosti, pa nam morajo omejiti gibanje zaradi lastne varnosti. Pazi tudi na to da spijes dovolj tekocine in pojes vsaj nekaj hrane.
Default avatar

A. Winkler

Imate trenutno prepričanja, ki so za vas resnična, drugi pa jih imajo za neresnična. Medicina opredeli stanje kot psihozo. Poleg drugih simotomov so prisotna zmotna prepričanja, ki niso v skladu z realnostjo. Značilno je, da so zmotna prepričanja nenavadna, malo verjetna ali celo nemogoča. Prepričevanje in dokazovanje neresničnosti je brez učinka. Za takšna prepričanja uporabljamo zdravila kot je Rispredal. Slabost vseh antipsihotikov je, da potrebujejo nekaj časa preden pokažejo učinek. Preden rečemo, da je zdravilo neučinkovito naj bi jih pacient jemal vsaj 4 tedne!!! Ena tableta nič ne spremeni. Po eni tableti lahko ocenjujemo pomirjevala, zdravila proti bolečinam, žal ne antipsihitikov. Ti zahtevajo redno jemanje ustreznih odmerkov!

Vem kako lahko prisilna hospitalizacija deluje na paciente. Zelo različno! Za nekatere to sploh ni slaba izkušnja, ampak nekaj kar so v tistih trenutkih nujno potrebovali. Vi očitno vso situacijo doživljate kot hudo ogrožujočo, saj ste doživljali, da so vam dajali zastrupljeno hrano. To je moralo biti za vas res hudo. Hkrati pa je to tudi dokaz, da vas vaša prepričanja prepljavljajo v celoti, v marsikateri, če že ne v vsaki situaciji in močno ovirajo vaše življenje. Odločite se za zdravljenje, kajti ne poznam nobene druge dokazano učinkovite poti.

Napisala sem, da morate nekomu zaupati. Zaupajte psihiatru, da zna uporabljati svoje znanje. Predpisal vam je zdravilo, ki vam lahko pomaga le, če ga redno jemljete. Če ne gre drugače, pa skušajte upoštevati ta nasvet samo zato, da se izognete prisilni hospitalizaciji.

Upam, da se bo dobro izteklo.

lp
Aleksandra Winkler, spec. psihiatrije
Default avatar

shizofrenik_psihopat

je tudi to shizofrenija in katera ? imam kar nekaj blodenj, ko si zamišljam, da me nekdo opazuje, vidim tudi ljudi ampak samo ponoči, mislim,da mi tisti človek, ki ga vidim želi nekaj storiti. Že v mislih imam kako bo zdaj nekdo tam stal pred menoj in potem res stoji tam. Pa tudi ko sem sma doma me je preveč strah, da bi šla kam. Sem zelo zaprta vase, izogibam se družbi, nimam veliko prijateljev, ne morem nikomur zaupati, razen tistemu ki ga poznam že res zelo dolgo in vem da je prijazen (starši, sorodniki, nikoli pa prijatelji), še posebej strah me je iti v klet (če sem sama doma pa še iz svoje sobe komaj stopim), najbolj me je strah iti v klet, ker je noč in takrat imam pogosto te hude slutnje, da mi bo nekdo nekaj naredil in da me nekdo opazuje. Zadnjič sem imela v svoji sobi na omari nalepljen bel papir, in sem se tega bala. Mislila sem da me nekdo opazuje, ko pa sem papir odstranila (oziroma ga je mama), se mi je zdelo kot da vstaja in ni več zmečkan. Ker imam pogosto občutek, ad me nekdo opazuje, ves čas gledam kje bi lahko kdo bil, a nato vidim, da ni nikjer nobenega, ali pa se mi prikaže kakšen moški (nikoli še ženska ali otrok) in to ne poznan, ne poznam ga, ponavadi ga vidim prvič (enkrat je bila izjema, da sem ga videla že, vendar ne v živo, pa še mrtev je bil, to je bil Jezus Kristus, sem tudi zelo verna). Tudi zunaj me je ponoči strah, takrat imam misli tako negativne, da bi lahko storila tudi samomor. Prosim pomagajte, je tudi to shizofrenij in katera je ?najlepša hvala.
Default avatar

shizofrenik_psihopat

je tudi to shizofrenija in katera ? imam kar nekaj blodenj, ko si zamišljam, da me nekdo opazuje, vidim tudi ljudi ampak samo ponoči, mislim,da mi tisti človek, ki ga vidim želi nekaj storiti. Že v mislih imam kako bo zdaj nekdo tam stal pred menoj in potem res stoji tam. Pa tudi ko sem sma doma me je preveč strah, da bi šla kam. Sem zelo zaprta vase, izogibam se družbi, nimam veliko prijateljev, ne morem nikomur zaupati, razen tistemu ki ga poznam že res zelo dolgo in vem da je prijazen (starši, sorodniki, nikoli pa prijatelji), še posebej strah me je iti v klet (če sem sama doma pa še iz svoje sobe komaj stopim), najbolj me je strah iti v klet, ker je noč in takrat imam pogosto te hude slutnje, da mi bo nekdo nekaj naredil in da me nekdo opazuje. Zadnjič sem imela v svoji sobi na omari nalepljen bel papir, in sem se tega bala. Mislila sem da me nekdo opazuje, ko pa sem papir odstranila (oziroma ga je mama), se mi je zdelo kot da vstaja in ni več zmečkan. Ker imam pogosto občutek, ad me nekdo opazuje, ves čas gledam kje bi lahko kdo bil, a nato vidim, da ni nikjer nobenega, ali pa se mi prikaže kakšen moški (nikoli še ženska ali otrok) in to ne poznan, ne poznam ga, ponavadi ga vidim prvič (enkrat je bila izjema, da sem ga videla že, vendar ne v živo, pa še mrtev je bil, to je bil Jezus Kristus, sem tudi zelo verna). Tudi zunaj me je ponoči strah, takrat imam misli tako negativne, da bi lahko storila tudi samomor. Prosim pomagajte, je tudi to shizofrenij in katera je ?najlepša hvala.
Default avatar

A. Winkler

menim, da ste na ta forum že pisali, vendar pod drugim vzdevkom. Ker ste vi tokrat zadevo nekoliko drugače opisali, bom tudi jaz bolj odločna. Potrbujete strokovnjaka, psihiatra, ki bo ocenil kaj se z vami dogaja. To nikakor ni možno storiti prek foruma, ta ne more nadomestiti obiska pri zdravniku. Staršem zaupate, z njimi se pogovorite.

Če težave ovirajo vaše vsakdanje življenje potem ne smete odlašati. Če imate težave s spanjem, funkcioniranjem v šoli, doma, če ste začeli zanemarjati higieno, druženje, stvari, ki ste jih imeli včasih radi - je zadeva še bolj nujna.

Shizofrenija je bolezen, ki v prvi vrsti izzove strah. Traja nekaj časa preden postavimo diagnozo in za osebo s težavami je verjetno najpomembneje, da se težave začnejo reševati, potem pride na vrsto soočanje z diagnozo, kakršna pač ta je. Še enkrat, pisanje na forum ne more nadomestiti obiska pri zdravniku. Po tej poti ni možno postavljati diagnoz! Povejte doma kaj se vam dogaja ali pa se sami obrnite na osebnega zdravnika, šolsko svetovalno delavko, skratka na prvega odraslega, ki mu lahko zaupate.

vse dobro
Aleksandra Winkler, spec. psihiatrije
Default avatar

Mojca999

Športaj, druži se
Default avatar

Daniela_Fiket

Pozdravljeni Mojca999,

ne vem, komu ste odgovorili, ker so vsi zgornji posti precej že stari. Objavila sem vaš odgovor, ker je dobronameren in ne škoduje, vendar moram povdariti, da športanje in druženje nista nikakor dovolj pri bolezni kot je shizofrenija. To je resna duševna bolezen, kroničnega poteka ki zahteva strokovno zdravljenje in dolgotrajno spremljanje.

Lep pozdrav,
Daniela Fiket, dr.med.
Specialistka psihiatrije
Transakcijska analitičarka-svetovalka

Psihoterapija v Ljubljani in po Skype-u!
Mail: [email protected]
http://psihoterapija-fiket.si
Default avatar

Leilla

Zanimivo da je shizofrenija avt.oznacena za "kronicno bolezen", kako to oznaci ljudi
ki so imeli eno samo psihoticno dozivetje ali epizodo? ( razen za shizofrenike ki so "trenutno v remisiji").

Podobno kot Anonimni Alkoholiki, ki alkoholizem ozacijo kot "kronicno progresivno bolezen, k se konca s smrtjo.." itd. in cloveka, ki je prenehal piti alkohol, smatrajo za "suhega alkoholika"...

Malo pesimisticno tole. kajne.
Default avatar

Daniela_Fiket

Pozdravljeni,

shizofrenija je bolezen ki ima različne možne izzide in poteke. Pri 1/4 bolnikov se shizofrenija res kaže kot samo ena in edina epizoda psihoze, nato se bolnik vrne na prvotno raven funkcioniranja ter se psihoza nikoli ne ponovi. Vendar v večini primerov se psihoze ponavljajo, za sabo pustijo manjše ali večje posledice na funkcioniranju.
Torej, pesimistično ali ne, ima shizofrenija običajno kronični potek, z občasnimi poslabšanji. To je, seveda, običajni potek, so pa tudi lepe izjeme, ki se jih veselimo.

Lep pozdrav,
Daniela Fiket, dr.med.
Specialistka psihiatrije
Transakcijska analitičarka-svetovalka

Psihoterapija v Ljubljani in po Skype-u!
Mail: [email protected]
http://psihoterapija-fiket.si
Default avatar

blef

Mene pa zanima, če je možno to bolezen hliniti, zaigrati, pretentati zdravnika psihiatra. Ali obstaja metoda/ preizkus, ki bi pokazal/a ali gre res za to bolezen ali ne.

LP
Default avatar

Daniela_Fiket

Pozdravljeni,

seveda, vse je možno, je pa običajno kratkega daha, saj dolgoročno je izjemno težko vztrajati v tej bolezni. Pri ugotavljanju diagnoze nam največ pomaga psihiatrični pregled in eventualno opazovanje v bolnici, tudi psihološko testiranje lahko razkrije poskus simuliranja bolezni.

Lep pozdrav,
Daniela Fiket, dr.med.
Specialistka psihiatrije
Transakcijska analitičarka-svetovalka

Psihoterapija v Ljubljani in po Skype-u!
Mail: [email protected]
http://psihoterapija-fiket.si
Default avatar

Pati..

Spoštovani.
Prosim za vaše mnenje glede tega, ali sta kronična bolnika shizofrenika sposobna ustrezno skrbeti za otroka, v kolikor ga imata?

Za vaš odgovor že vnaprej najlepša hvala.
Default avatar

Daniela_Fiket

Pozdravljeni,

to ni toliko odvisno od diagnoze, je pa zelo odvisno od ravni funkcioniranja, sodelovanja v zdravljenju, poteku same bolezni in na splošno funkcionalnosti vsakega posameznika. Ni isto ali ima oseba službo, redno jemlje zdravila, ima bolezen pod kontrolo in podporo družine, ali oseba ki je neprestano v bolnici, zdravila odklanja in je kronično psihotična. Sem odgovorila na vaše vprašanje?

Lep pozdrav,
Daniela Fiket, dr.med.
Specialistka psihiatrije
Transakcijska analitičarka-svetovalka

Psihoterapija v Ljubljani in po Skype-u!
Mail: [email protected]
http://psihoterapija-fiket.si
Default avatar

Pati..

Hvala lepa vam za odgovor in lep pozdrav.