Ženski in Moški čvek

a ima kdo panične napade

Default avatar

maja 7

zanimajo me simptomi, koliko časa traja, kako ukrepate?
Default avatar

Aredhel

Hja žal.

Moja prijateljica še iz vrtca.
Začelo se je par let nazaj kot mali napdaek, da ni mogla dihati...
No sedaj od prvih malih napadekv je nekje 7 let, bila na psihiatriji, stanje je iz dneva v dan slabše, od kar je prišla iz bolnice še 10X slabše, je že na pomirjevalih...pojavile so se samomorilne misli.
Groza mi je, je eden redkih ljudi, ki mi veliko pomeni in ki ji povem vse...:(
Ne vem kako pomagati.
Sedaj sploh iz hiše več ne gre... Ne vedo kaj je.
Zmes je biloa malo bolje, je celo k meni na obisk prišla sedaj pa gre vse rapidno dol. Fant še vztraja z njo, jo ima res rad - sreča...


Ni se za hecati, je resna stavr in se hitro stopnjuje in se lahko zgodi najhujše tudi. Čimprej ukrepati in n obupati, ekr ko 1x obupaš se zgodi tole.
**********************************************************************************************************
If more of us valued food and cheer and song above hoarded gold, it would be a merrier world.

by J. R. R. Tolkien
Default avatar

borka*

[quote Aredhel]Ne vem kako pomagati.
[/quote]

Naj zamenja terapevta. Poznam osebo, ki so jo pacali 15 let, pa jo je pravi v dveh letih uštimal, da je kot roža (cvetoča :-)
Default avatar

ena nezaupljiva

Kaj pa tablete? Menjava le teh je priporočljiva po približno 6 - ih mesecih oz. najkasneje letu dni, če se stanje ne izboljša.
Če tega ni sposobna sama predlagati svojemu zdravniku, naj to predlaga njen spremljevalec.

LP
Default avatar

Aredhel

Ma nič več ne pomaga in problem je, da tablete ne uredijo vsega - treba je najti izvor nato zdraviti...

borka* bi mi lahko napisala kaj več, kak kontakt - karkoli?
Res mi je žal zanjo, kot sem rekala ona mi je ena redkih oseb, ki ji zaupam.
**********************************************************************************************************
If more of us valued food and cheer and song above hoarded gold, it would be a merrier world.

by J. R. R. Tolkien
Default avatar

Azzurra

No, jaz. Sicer zdaj že nekaj let ne več.

Simptomi: tiščanje v prsih, nemir, občutek neravnotežja, čuden občutek v glavi, nerazložljiv občutek, kot da padam sama vase, oteženo dihanje, včasih mravljinčenje v prstih na rokah, nenadni hladen znoj, in predvsem - STRAH - strah, da se bo nekaj zgodilo, ne vem kaj, ampak "nekaj se bo zgodilo in jaz bom umrla".

Trajanje: zgoraj našteti simptomi so pri meni lahko trajali tudi po več dni, izmenjaje v blažji ali težji obliki. Včasih sem se pomirila preden je prišlo do napada, včasih je prišel napad. Napad je trajal nekaj minut, ki so se meni zdele ure. Kaj se zgodi? Dihanje postane čedalje bolj plitvo in hitro, šumi v ušesih, vgrezaš se vase, roke ne ubogajo, najhujši napad pri meni je sproduciral tudi krč v rokah, prsti so se mi zvili navzven, jezik mi je otrdel in nisem več mogla govorit, otrdela mi je čeljust, noge me niso ubogale, mislila sem, da imam infarkt.

Prva pomoč: sliši se butasto - najprej se da vrečko na glavo oz. začneš dihat v vrečko. Center v možganih namreč, ko pride do hiperventilacije in zmanjka kisika, ukaže mišicam, da se stisnejo, tako pride do krča. V skrajnih primerih človek pade v nezavest. Vrečka uravna dihanje. Ko se umiri dihanje, se umirijo večinoma tudi ostali simptomi. Poskrbet je treba za rehidracijo, potreben je počitek, po počitku nekaj hrane, da prideš k sebi. Meni je tak napad odnesel kilo ali dve. V obdobju, ko se mi je to dogajalo, sem bila sicer pod hudim pritiskom, nekaj stvari se je takrat poklopilo in bilo je grozno, zelo mučno. V vsem tistem pa sem si še dala na glavo, da bom shujšala in v tistem obdobju sem bila res prava trlica (ampak jaz sem trdila obratno). Nič nisem jedla in sem bila ful švoh.

Obiskala sem zdravnika, najprej so mi opravili vse potrebne preiskave, ki niso pokazale nič posebnega, zdravniki so me sicer karali zaradi pomanjkljive prehrane, zaradi self-made diete in zaradi moje kilaže (ITM je bil krepko pod mejo), kljub temu smo izločili fizično bolezen in se osredotočili name. Meni je bilo potrebno narediti nekaj zaključkov, zbrati korajžo in postaviti svoje življenje ne na glavo, ampak nazaj na noge, ker je bilo prej na glavi. Ko sem si uredila življenje in postala zadovoljna z njim, so se napadi nehali. Občasno imam še "treme" ko se bližajo kakšni pomembni mejniki oz. stvari, katerih se bojim, ampak delam na tem.

Srečno.
Default avatar

panicgirl

Ja, poznam iz prve roke. Jaz sem jih imela in to take, da si iz hiše nisem upala, niti na balkon. Pa sem hodila od psihologa k psihijatru pa nazaj k psihologu,... Več kot osem let, in nič ni pomagalo. Ponudili so mi tudi tablete, ki pa jih nisme hotela jemati. Sem si rekla, da zasvojena s tabletami pa že ne bom. In pred dvemi leti mi je uspelo spoznati terapevtko, psihologinjo, ki se ukvarja s kognitivno terapijo. In od takrat gre na bolje. Paničnih napadov ni več, so določene situacije, ki mi še pospešijo bitje srca, a niso nič proti tistemu, kar sem doživljala. Potrebno je poiskati vzrok, zakaj do paničnega napada pride in se s tem vzrokom soočati. Redno,vztrajno, ne smemo se mu izogibat. Vzrok moramo nadvladat. Mi upravljamo z možgani. Sami imamo "platno in škarje". Nikakor se ne smemo izogibat situacijam, ki nam povzročajo panične napade. Z njimi se moramo soočat in počasi jih tudi obvladamo. Ker od panike se ne umre. Jaz sem dala to skozi in vam povem, da sem v situaciji, ki mi je povzročala paniko imela občutek, da bom umrla, nog nisem čutila, srce je bilo kot noro, dlani so bile mokre, ne samo potne, mislila sem, da ne diham. Danes v isti situaciji, se sama sebi zdim smešna. In vendar vem, kako grozno mi je bilo. Treba je biti vztrajen, imeti voljo in pa nekoga, ki ti stoji ob strani, vsaj nekoga ki te razume in se nanj lahko obrneš(starši, bratje, sestre, prijatelji,...-vsaj ena oseba). Mislim, da kdor ne občuti paničnega napada ne razume, kako je to hudo.In ko se začneš zapirat pred zunanjim svetom, samo toneš globlje.
Default avatar

violicaaaaaa

Jaz sem imela tako hude, da sem hotela klicat rešilca. Tako bi je srco rabzjalo, več kot 300 na uro, tresenje, strah, težko dihanje......
Potem pa sem si vedno ,ko so pršli govorila da nič ni hudega, da bo minilo. In sem se sama pripravila do tega, da so izginili.
Default avatar

borka*

[quote Aredhel]Ma nič več ne pomaga in problem je, da tablete ne uredijo vsega - treba je najti izvor nato zdraviti...

borka* bi mi lahko napisala kaj več, kak kontakt - karkoli?
Res mi je žal zanjo, kot sem rekala ona mi je ena redkih oseb, ki ji zaupam.[/quote]

Aredhel, če lahko, mi prosim pusti mi e-mail.
Default avatar

Aredhel

**********************************************************************************************************
If more of us valued food and cheer and song above hoarded gold, it would be a merrier world.

by J. R. R. Tolkien