darilna pogodba – kasneje pa uveljavljanje nujnega deleža?
wauu ti pa res obvladaš dedno pravo.
ampak preden karkoli delate, dajte par evrov še za odvetnika, da bo stalo, kot je treba, no. ne šparat pri tem.
Nihče ti ni dobro odgovoril!
Poglej primer, babica z darilno pogodbo lepo uradni pri notarju pokloni stanovanje vnukinji. Notar babici lepo pove kaj dela in naj dobro premisli v kaj se spušča, ker kar bo naredila bo in vrnitve več ne bo. babica rece, tako zelim, do smrti bom v stanopvanju, nato je stanovanje od vnukinje. Okej, vnukinja je po novem, tudi v zemljiski knjigi nova lastnica stanovanja, placuje vzdrzevalne stroske, redne pa babica, kot so dogovorjeni.
kaj sedaj, babica umre in od darilne pogodbe je 15 let…seveda se vedno pojavi nekdo, ki bi rad dedoval, zlahta… ampak ej, to stanovanje je ze 15 let od vnukinje, babica uradno je brez premozenja in ce bo nekdo res zelel izpodbijati neko darilno pgoodbo izpred 15 let bo imel zelo tezko nalogo, to niso tako lahke zadeve in potrebna je tožba, ki traja in dokazovanja in še in še, kajti edino, če bi babica sama želela ukint pogobo zaradi zelo grdega obnašanja ali kaj jaz vem česa. Torej to ni enostavno in ne pisat tule kot da ti jutri lahko nekdo vse izpodbija, ker ti ne more!
Pa kdo govori o izpodbijanju? Ti tudi mešaš hruške (izpodbijanje v pravdnem postopku) in jabolke (vračunavanje daril in nujni delež v zapuščinskem postopku), ko se že gremo ravno pravni vidik.Prav tako tule ne gre za relacijo stari starši-vnuk, temveč za dediče prvega dednega reda (o vstopni pravici ni govora), kar je povsem drugo razmerje kar se tiče morebitnega vračunavanja daril in nujnega deleža v primeru dedovanja.
Milijera, obrni se na notarja ali odvetnika, da ti zadevo tako zrihta kot je treba, glede na vse okoliščine.
LP
V darilno pogodbo ni možno dodati člena, v katerem bi pisalo, da se drug dedič odpoveduje svojemu deležu te nepremičnine. Dedič se lahko odpove nepremičnini samo na zapuščinski razpravi. Tam se tudi izjasni, komu v korist se odpoveduje.
Če sami sestavljate darilno pogodbo, vam je na žalost noben notar ne sme overiti. Pred leti se je to še dalo, danes pa to ni več mogoče. Pogodbo takšne vrste, v kateri se podarja nepremičnina, mora namreč napisati dipl. pravnik, oziroma notar. Pri notarju se darilna pogodba plača, in sicer približno 240€ (+ 2 podpisa, katerih cena je odvisna od vrednosti darila), v odvetiniških pisarnah pa so cene različne, vendar se vse gibljejo med 200€ in 300€.
Če obstaja poleg tega sina še kak nujni dedič, se lahko darilo, podarjeno z darilno pogodbo, vzame nazaj.
To se zgodi v primeru, če bi kdo od ostalih nujnih dedičev ostal brez svojega nujnega deleža.
Torej, če oče sinu podari nepremičnino, ki je vredna 10x več od tistega, kar bo podedoval drugi potomec, lahko ta drugi potomec zahteva delež
podarjene nepremičnine, in sicer v takšnem obsegu, da njegov nujni delež doseže mejno vrednost (če ima oče recimo 3 otroke, vsakemu pripada 1/6 njegovega premoženja – v očetovo premoženje se šteje vse, kar ima v lasti ob smrti + stvari, ki so bile kateremukoli od dedičev podarjene pred smrtjo).
Če bi oče to nepremičnino podaril naprimer sinovi ženi (ali katerikoli drugi osebi, ki ni nujni dedič), potem nihče od nujnih dedičev ne more zahtevati svojega dela, saj se sinova žena smatra za “tretjo osebo”.
Če so v družini kakšni spori in veste da obstaja možnost izpodbijanja darilne pogodbe ter zahtevanje nujnega deleža, vam nikakor ne priporočam te vrste pogodbe. V tem primeru je bolje, če se nepremičnina podari vnuku, sinovi ženi,… oz. da se sklene npr. pogodbo o preužitkarstvu ali pogodbo o dosmrtnem preživljanju.
Pomembno je vedeti tudi to, da postane darilna pogodba pravno veljavna šele po enem letu od podpisa. Če bi slučajno oče umrl prej kot čez eno leto, se darilna pogodba izniči in preide med ostalo dediščino.
Moj tast je že pred leti izročil z darilno pogodbo svojemu sinu zgornji del hiše, da si je uredil stanovanje (tudi vpisano v zemljiško knjigo), ker je bil pač starejši in si prej ustvaril družino.
Letos je pa tast umrl. In pač njemu je ravno tako pripadal enak delež, kot njegovi sestri (moji ženi). Skratka, tiso kar je dobil z darilno pogodbo je njegovo, kot da bi kupil :).
Potem mu je mama rekla, da je on že dobil svoj delež in da se naj odpove po očetu. Ni mu preostalo drugega, kot da se je odpovedal svojemu deležu. Kajti v nasprotnem primeru, bi pa tašča z darilno pogodbo prepisala vse na svojo hčer.
Tako imata sedaj brat in sestra na tak al drugačen način sedaj enake deleže.
Vse je odvisno od staršev, komu kaj dajo. V enakih deležih se deduje le tisto, kar je je komu kaj ostalo, ko je umrl.
No, da se izpodbijati, vendar so to dolge tožbe. Možnost na uspeh pri izpodbijanju ima samo tisti, ki je brez službe, brez stanovanja, skratka brez kakršnikoli dohodkov…
Jaz sem mislila, da kar je podarjeno, je tvoje (razen če se tisti, ki ti podari, iz nekih določenih razlogov, ki pa so točno navedeni, ne predomisli). Meni so starši tudi podarili (z darilno pogodbo in sem bila tudi vpisana v zemljiško knjigo kot nova lastnica) svoje stanovanje, ki pa sem ga jaz že prodala, ker smo kupili hišo. Ali lahko zdaj moj brat tudi zahteva nujni delež, ko bosta starša umrla, ali kako? Brat je vedel, da sta mi starša podarila stanovanje, vendar se nujnemu deležu (vsaj uradno) ni odpovedal.
Pozdravljeni!
Dedek in babica sta svojo hišo prepisala z darilno pogodbo name(na svojo vnukinjo),ki vseskozi skrbim zanju.Oba še živita,vendar me zanima ,če po njuni smrti(ali od enega od njiju),lahko zahteva delež njena hči.tudi če ju ne obiskuje in ne skrbi zanju.Hiša je od obeh strani(od vsakoga 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} napisana name),s klavzulo v pogodbi pa sem se zavezala ,da imata dosmrtno bivanje v hiši.Kaj se zgodi ko umre eden od darovalcev(oče ali mati),ali se v tem primeru z zapuščinsko razpravo počaka do smrti obeh.
l.p.Hvala za odgovor!