Čustvena inteligenca, komunikacija in odnosi

Odgovarjajo: Boštjan Topovšek, Core Energetics telesni psihoterapevt, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja

Kdaj pride sreča?

Default avatar
Sreča pride šele tedaj, ko smo se ji odrekli; ničesar hoteti pomeni vse zaželeno dobiti.

Lepo, ampak kako si nič ne želeti? Ne predstavljam si, da si nekdo, ki ni možgansko mrtev, ne želi nič.
Default avatar
Po moje je neželeti narobe. Treba si je želeti.
Je pa keč drugje; ne izsiljevati. Torej željo intenzivno izraziti (tudi kaj za to narediti), nato pa v veri nanjo počakati, da se izpolni.

Mah, o tem je ogromno napisanega in povedanega...vsak najde svoj recept za srečo, ali pa kdo žal tudi ne.

Predvsem ljudje delajte po posluhu sebe in seveda želite si...
Default avatar
A ni vsak svoje sreče kovač?

Če nič ne kuješ, po tej logiki sreče ne bo?

Biti pasiven ali biti aktiven?
Default avatar
[quote to-sem-jaz]Sreča pride šele tedaj, ko smo se ji odrekli; ničesar hoteti pomeni vse zaželeno dobiti.

Lepo, ampak kako si nič ne želeti? Ne predstavljam si, da si nekdo, ki ni možgansko mrtev, ne želi nič.[/quote]


Sreča je muhasta teta in igra po svojih pravilih. Se izmika, ko tečemo za njo. Naredi ovinek, čeprav je pot ravna. Če je cilj sreča, to še ne pomeni, da bomo vsak trenutek pokali od sreče in veselja. Saj vsak človek želi bit srečen. Pa če vprašaš koga na ulici - kaj delaš? - redko kdo bo odgovoril, da išče srečo; sreča je bolj stranski proizvod življenja, živetega dneva, let.
Default avatar
Ne poznam nikogar, ki bi bil srečen celo življenje. Še Papež ni, pa je poročen z Bogom. Sreča pride in gre, nekateri jo čutijo, mimo drugih gre neopažena. Nekateri so srečni v drobnih stvareh, pozornostih, drugi niso srečni v velikem razkošju. Prave sreče se res ne da kupiti, ker med srečo spada tudi zdravje. Tu pa so izgubili tudi najbogatejši.
Zame je sreča naš dom in ljubezen, ki jo čutim do svojih. Srečna pa nisem, ko ne čutim enake ljubezni od njih, to pa je lahko že sebičnost in s srečo nima nič skupnega.
Default avatar
Nekje sem prebral nekaj takega: Nikoli ne imenuj koga srečnega pred smrtjo.
Mislim da ni napačno navodilo.
Default avatar
Sreča pride, ko pozabiš, da si pustil vrata odprta.
Default avatar
[quote Znanka]Sreča pride, ko pozabiš, da si pustil vrata odprta.[/quote]

Sama pride, kar pride?
Default avatar
sreča je že tukaj.

samo opazit jo moraš.
Default avatar
[quote **!**][quote Znanka]Sreča pride, ko pozabiš, da si pustil vrata odprta.[/quote]

Sama pride, kar pride?[/quote]

zelo dobra misel...

mislim, da v tem smislu...ko jo prenehaš iskati, enostavno živiš a si (nevede) odprt zanjo
****************************************
V resnici mi nisi mar ti, ampak vznemirjenje, ki ga občutim ob tem ko te ljubim. (Anthony de Mello)
Default avatar
Sreče nikoli ne smeš iskati, tako kot ljubezni. Pride ravno ko tega ne pričakuješ, a takrat jo moraš znati opaziti in se je dotakniti, da ostane pri tebi. Sreča nima nobene zveze z denarjem in materialom. Sreča je vedno samo v duši, prinaša mir in spokojnost.

In nikoli ne smeš obupati, kajti ko se zapro vrata se nekje zagotovo vsaj malo odpre okno.
Default avatar
ravno tukaj se mi pojavi vprašanje.
včasih pravijo da če si nekaj dovoljmočno želiš, da se ti izpolni.
po drugi strani pa da bolj si nekaj želiš, bolj se ti oddaljuje!
kje je potem takem resnica?
Default avatar
asdfger

po moje je resnica v skladnosti/usklajenosti med željo in lastno sposobnostjo sprejeti dar. kdo bi imel vse, pa ne ve, kako in kaj ravnati z biseri.

sreča se oddaljuje, če se je oklepamo, ker je spregledana zastonjskost, podarjenost.
Default avatar
po mojem mnenju sta dve sreči:
ena je tista trenutna, ko nam uspe nekaj za kar smo se močno trudili in želeli.
druga sreča pa je tista, ki jo spoznamo šele skozi leta. Starejši ko smo, bolj se lahko zavedamo ali smo / bili srečni. do nje lahko pridemo šele takrat ko spoštujemo in cenimo to kar imamo. da so naše želje realne ter da smo sposobni svoje želje, upanja prilagajati situacijam.

dokler ni oblakov, ne opazimo sonca.
Default avatar
grunča01 je napisal/a:
Tejle "drugi" se reče zadovoljstvo. Človek je lahko zadovoljen in takrat življenje izgleda pretežno lepo.

Sreča je pa že po definiciji le trenutna zadeva in ne more trajati prav dolgo. Gre namreč za čustvo/občutje, ki je odziv na nekaj kar razumemo kot zelo pomembno in potrjuje naš vrednostni okvir. To je stvar trenutkov, minut, največ par ur.
Default avatar
Sreča pride in gre. Sreča nikoli ne traja.
Default avatar
Wespa je napisal/a:
Bi se kar strinjala z napisanim. Saj je jasno, da ne moremo biti srečni kar celo življenje.

Se pa ne strinjam popolnoma z Rokom-1, ki pravi:


Moje mnenje: sreča lahko traja tudi dan, dva, teden ali celo mesec oziroma daljše časovno obdobje. Nikakor pa ne celo življenje. Če se nekomu v določenem časovnem obdobju, dogajajo lepe stvari (nič grdega) potem je ves ta čas srečen.
Default avatar
Sreča je znotraj nas. Ne želi si je, ne išči je zunaj sebe. Preprosto zaživi jo.
Default avatar
hladna je napisal/a:
Stvar semantike.
Temu stroka - kolikor vem - pravi "zadovoljstvo", "sreča" pa naj bi bila čustvo. In čustva že po definicija niso trajne zadeve, oz. niso občutja.
Default avatar
Rok-1, Nisem napisala, da je sreča trajna. Kar preberi še enkrat.
Se samo ne strinjam s tem, kar si napisal ti:



http://www.s12.si/odnosi/oh-ta-custva/3 ... jstvo.html


Zadovoljstvo je HITRO spremenljivo in se lahko v trenutku sprevrže v svoje nasprotje-nezadovoljstvo.

Sreča pa JE DALJ trajajoče čustvo, ki izvira iz globjega dela nas in nanj krajša obdobja nezadovoljstva nimajo bistvenega vpliva.

Občutek zadovoljstva je tesno povezan z izpolnjevanjem naših želja.

Kadar pa je izpolnjena katera od naših pomembnejših želja, navadno občutimo čustvo sreče.

Moderatorji

Boštjan Topovšek , Core Energetics telesni psihoterapevt, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja
Bostjan_Topovsek