nosečka s težavami – okm
Stara sem nekaj čez 30 in se že več let ambulantno pri dr. Rejcu zdravim zaradi obsesivno-kompulzivnih motenj. Ker sem noseča, sem seveda tablete Asentro opustila. Na začetku nosečnosti sem imela velike težave z bruhanjem, ki naj bi bile tudi psihološkega izvora (bila sem v bolnišnici zaradi dehidracije in krvavitve). Kar spomnila sem se na določeno hrano, ki mi ni ustrezala, in bruhala. Zdaj so se te težave nekako umirile, me pa begajo nove misli: kaj če naredim kaj otroku. Sicer so te misli prisotne včasih, ampak mene je vseeno strah. Misli se vedno usedejo na kako aktualnost – npr. v času študija se mi je zdelo, ker me je enkrat en profesor nadrl, da me bo le-ta zafrknil in ne bom nikoli naredila faksa, zato sem se kar nekaj časa težko učila, a je potem to minilo. Dr. Pogorelčeva v mariborski bolnici (v mariborski bolnici sem bila 2 dni, ker sem prej tako bruhala in so na ginekologiji menili, da je to psihološko) mi je dejala, da so to le misli, svetovala mi je nekaj poti: ker pač v tem obdobju ni dobro jemati tablet, lahko ostanem v bolnici, ali pa si poiščem psihoterapevta in dala mi je za preštudirati literaturo v angleščini o obsesivno-kompulzivnih motnjah, ki jo sedaj predelujem. odločila sem se za psihoterapevta in literaturo. Te misli so nadležne: ko vidim kakega dojenčka, včasih se kar spomnim na to, pa tudi kar tako ipd.
Ker me te neprijetne (nasilne) misli intenzivneje oblivajo, me zanima, kaj naj storim v dani situaciji, ker se počutim neprijetno in od tega večkrat jokam. Vem, da so te misli neuresničljive, to mi je potrdila dr. Pogorevčeva, ki mi je posodila tudi knjigo o OKM (v angleščini), kako se to predeluje (samopomoč). Rekla mi je, da v nosečnosti (zdaj sem dobre 4 mesece in pol), naj predelam knjigo in si poiščem intenzivno psihoterapijo. Jaz sem si poiskala psihoterapevtko v naši okolici, vendar me naroči na 1-2 meseca, ker pravi, da intenzivna psihoterapija v tem času ni dobra. Poleg tega me je še bolj prestrašila, tisto, česar se oklepam, da so to le misli, je popolnoma zamajala,tako da mislim, da z OKM-jem nima velikih izkušenj. Ko sem ji pokazala knjigo Stop Obssessing, je sploh ni poznala in mene spraševala, če ji jo posodim za skopirat. V času obravnave jo je pregledovala, tako da sem se res počutila odveč. Prosim vas, če mi lahko konkretno svetujete, kakšna intenzivna psihoterapija bi po vašem mnenju prišla v poštev oz. kdo in kje se s tem ukvarja (vsi psihoterapevti očitno niso usposobljeni za to), ali poleg individualnih razgovorov in kolikokrat (tedensko, mesečno) obstaja tudi skupinska oblika (v tako sem 1-krat tedensko hodila pri dr. Rejcu v Ljubljani v času študija), ali je to plačljivo ali na zavarovalnico (kot je bilo pri tej psihoterapevtki). Ali moje razpoloženje in te misli vplivajo na otroka? Jaz ne jem nobenih tablet (pred nosečnostjo sem Asentro, ki mi zelo ni pomagala, mogoče malo, mi je pa dr. Rejec zamenjal kar nekaj antidepresivov, ker mi ali niso pomagala ali pa sem bruhala po njeh: Prozac, Zoloft, Cipramil, Avoxin, Avrorix; takrat so me pač oblivale drugačne misli – o službi ipd., ampak takrat se s tem nisem obremenjevala toliko). Ali bi bilo bolje jemati kakšne tablete – vprašanje, koliko bi pomagale -ali ne in pač trpeti (mislim zaradi vpliva na otroka)?
Draga nosečka s težavami,
Me veseli, da nimate več težav s slabostjo in bruhanjem, to je lahko zelo naporno. Včasih je bila precej razširjena teorija, da je nosečniško bruhanje povezano z odklanjanjem otroka ali z abmivalentnimi občutki do njega. No, danes vemo, da je bruhanje v nosečnosti povezano v večini z drugimi dejavniki; da pa smo v resnici zelo kompleksna bitja in da bi lahko morda v nekaterih primerih bruhanje lahko bilo odraz psihičnih dogajanj.
Razumem, da imate zelo zoprne misli, za katere je jasno, da so samo misli, ki pa vas nadlegujejo in otežujejo nosečnost in pričakovanje otroka.
Sprašujete o psihoterapevtih/terapevtkah in intenzivnosti obravnave: Po mojem mnenju je zelo pomembno, da je med vami in psihoterapevtom zaupanje. Če dvomite v njeno ali njegovo usposobljenost, je smiselno, da poiščete drugega. Žal nimamo spiska strokovnjakov, ki bi se posvečali bolj specifično problematiki nosečnosti in materinstva. Če pa bi potrebovali seznam strokovnjakov, ki se ukvarjajo z OKM, potem vam bo morda koristila katera od nevladnih organizacij, ki se ukvarja z duševnim zdravjem (Altra, Šent, Ozara); nekateri psihiatri so usposobljeni tudi v različnih vrstah psihoterapij in jih tudi izvajajo. Jaz dobro poznam transakcijsko analizo – in ne vidim prav nobenega razloga, da te vrste psihoterapevskega pristopa ne bi intenzivno uporabili v času nosečnosti Psihoterapevtske šole se med seboj razlikujejo po tehnikah, pristopih, načinih obravnave, pogostosti, intenzivnosti … trajanju. Če je ta psihiater v javnem zdravstvu ali če dela s koncesijo, so storitve za vas brezplačne. Bi se pa utegnilo zgoditi, da so čakalne dobe kar dolge, tako da bi na vaši napotnici, ki jo dobite pri osebnem zdravniku, moralo pisati NUJNO.
Pravzaprav sem razmišljala o tem: rekli ste, da ste obiskovali g. Rejca. Zakaj ne bi nadaljevali z individualno terapijo pri njem, če ste bili zadovoljni? Prednost je to, da vas že pozna in vi njega. Včasih je smiselno razmišljati tudi o zdravilih, seveda mora biti zdravnik obveščen o tem, da ste noseči (to je pomembno za tiste, ki ste še čisto malo noseče in se trebuščka sploh še ne vidi; ali pa za matere, ki dojijo), da lahko skupaj izberete ustrezno zdravilo. Nekatera zdravila so združljiva z nosečnostjo in tudi z dojenjem, seveda pa je nujen nasvet izkušenega zdravnika. O tem, kdaj je dovolj psihoterapija in kdaj je dobrodošla tudi podpora zdravil, je težko od daleč govoriti: v nekaterih primerih je dovolj ena metoda, včasih sta nujni obe, in včasih je treba, kot ste vi že izkusili, zamenjati nekaj zdravil, da se najde tisto, ki je najustreznejše.
Za vsako nosečnico je dobro, da zase skrbi tako na telesni ravni (kvalitetna prehrana, gibanje, počitek itd.) kot tudi na duševni ravni (biti med ljudmi, ki vas imajo radi, razvedrilo in sprostitev, ukvarjanje s stvarmi in zaposlitvami, ki jih imate radi in vas razveseljujejo…). Vsak izmed nas se sooča s kakšno neprijetno okoliščino: nekatere nosečnice se vozijo daleč v službo, nekatere nimajo dovolj denarja, da bi si lahko privoščile dovolj sadja in zelenjave, vam nagajajo vsiljive misli. Prenehajte se obremenjevati, kako vplivajo na vašega otročička. Če vam ustreza, se božajte po trebuščku, pogovarjajte se z njim, zapojte sebi in njemu, zaplešite in sanjarite o njem.
Če boste želeli nasvet naših svetovalk na mamiZOFI, kar pokličite, morda boste skupaj z njimi lažje prišli do imen psihoterapevtov ali do kakšne druge informacije, tudi konkretnega nasveta, kako vsiljivim mislim zapreti usta. In še to: ne obupajte, če se svetovalka ne odzove takoj, morda je na sestanku ali pa svetuje neki drugi ženski.
No, zdaj je pa zunaj že prava noč,
naj bo lahka vsem nam
Draga Nosečka s težavami,
ja, informacije o stiku s Klemenom Reboljem najdete na spletni strani društva DAM, http://www.nebojse.si, v seznamu terapevtov.
Kot boste videli, je tam navedenih kar nekaj psihologov/psihologinj in psihiatrov/psihiatrinj, poleg tega pa so navedene tudi informacije o obliki delovanja (koncesija ali samoplačniško).
želim vam, da najdete pravega/pravo,
lep dan,
Obrnila sem se na dr. Rejca, pri katerem sem se zdravila že prej, pa mi je rekel, da lahko z zdravili začnemo po koncu 7. meseca, po porodu pa intenzivneje, da se mi zmanjša strah. Prosim vas, če mi lahko napišete, ali mogoče imajo v kateri porodnišnici izkušnje s takimi strahovi, da je mogoče več nosečnic tam, ki rojevajo. Za eno, ki je rodila, sem slučajno slišala, da je morala po porodu z dojenčkom za 1,5 meseca v Ljubljano (ne vem, kam), ker se ni mogla znebiti strahov. V naši bolnišnici ne vem, če so usposobljeni za obsesivno-kompulzivne motnje, pa bi me verjetno čudno gledali, če si npr. ne bi upala dojenčka prijeti v roke ipd. Izkušnjo z neusposobljenostjo sem imela, ko sem bila 3 tedne v bolnici zaradi bruhanja in niso vedeli, kaj naj si pomagajo z mano, potem me je pregledal psihiater dr. Bergant in mi priporočil bolnišnico v MB, kjer sem bila dva dni, bruhanje pa se je že predtem ustavilo. Res je bilo veliko bruhanja psihološkega izvora, saj sem bruhala že ko sem se spomnila, da bom morala jesti določeno hrano b bolnici. V bistvu mi je strah pred bruhanjem (npr. mama 2 meseca sploh ni smela posodo umivati s čim drugim kot z vodo, ker mi je bilo kar slabo, že ko sem pomislila na to) prinesel dodatno bruhanje in slabost, ki je bilo skoraj nevzdržno. Zato me zanima, če slučajno veste, kje bi bili usposobljeni za te anksioznosti, ali ima mogoče ljubljanska porodnišnica kak tak oddelek, rada bi namreč že prej bila pripravljena na strahove oz. da bi osebje v bolnišnici vedelo, kako je treba reagirat pri teh težavah. Ali bi za to potrebovala mnenje kakega strokovnjaka?
Draga Nosečka s težavami,
Žal mi je, da je v Sloveniji trenutno precej neurejena mreža pomoči ženskah s težavami v duševnem zdravju v času nosečnosti in po njej, tako da tudi ni mogoče enostavno dobiti informacij, kdo se bolj spozna na to področje tako pri ginekologih porodničarjih, babicah kot pri psihoterapevtih in psihiatrih. Za Porodnišnico Ljubljana vemo, da ima zaposleno psihologinjo, ki bi vam lahko bila v pomoč. Nanjo se lahko obrnete že v nosečnosti, to je gospa Vislava Velikonja. Morda imajo v kakšni drugi porodnišnici podobne službe, to bi bilo treba ugotoviti. Znanje in spretnosti o različnih duševnih stiskah so med zdravstvenimi strokovnjaki zelo različne, nekateri dobro poznajo težave in morda znajo tudi v praksi pomagati in bi vas znali podpreti, ne bi pa mogla reči, da je splošna raven zelo visoka. No, to ste pri svojih doživljajih že izkusili, kajne.
Glede na opis vaših težav bi bilo najbrž dobro,
Po mojem mnenju je v vašem primeru dobro iti po takile poti:
1) izberete si osebo za strokovno pomoč pri vaših težavah. Z njim/njo (zdravnikom/zdravnico oz. psihoterapevtom/tko) bi vzpostavili sodelovanje (psihoterapija) že sedaj, ko pa bo čas za zdravila (če se boste tako z g. Rejcem ali s kom drugim odločili tako), boste psihoterapijo dopolnili še z njimi.
2) Ta oseba bi se lahko povezala z vašo izbrano porodnišnico, da bi že v nosečnosti pomagala vzpostaviti stik; morda bi bilo koristno pisno mnenje ali kratek posvet med vami, vaših psihoterapevtom in zdravstvenim strokovnjakom iz porodnišnice. Če pa je mogoče vzpostaviti sodelovanje s psihologom/injo, soc. delavko ali kakšno podobno strokovnjakinjo, bi bilo dobrodošlo tudi to. Bistveno je, da vedo za vaše specifične težave in da dobijo konkretne ideje, kaj vam v primeru težav najbolj pomaga in koristi. Kolikor vem, nekatere porodnišnice stalno sodelujejo s psihiatričnimi službami; a zdi se mi, da bi bilo v vašem primeru optimalno, če bi našli možnost, da vaš sedanji izbrani psihiater ostane v stiku z vami in z osebjem tudi po porodu.
3) Pomembno je tudi, da vaš partner in vaši bližnji poznajo načine, kako vas podpreti in da znajo dobro poskrbeti zase.
Če povzamem, že zdaj bi bilo dobro ustvariti mrežo med seboj povezanih ljudi, od psihiatra, vaših bližnjih do strokovnjakov v porodnišnici, ki vedo drug za drugega in ki vedo, kaj in kako. Osrednji del pa ste vi in vaš najavljajoči se otročiček – naredite, kar zmorete, da bi se vaše počutje izboljšalo.
Srečno,