Med.Over.Net

Starši in otroci

Odgovarjajo: Mirjana Frankovič, transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj

Za naše navihance je potrebno biti iznajdljiv, domiseln, ustvarjalen, igriv, vesel, nasmejan, iskren, vztrajen, včasih zaskrbljen ... Preberite izkušnje in zaupajte svoje.

Mirjana Frankovič , transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj

MirjanaFrankovic

Regres za letni dopust

Default avatar

Mimika

Če koga zanima:

Regres za letni dopust pripada po določbi prvega odstavka 131. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2004 in 103/2007; v nadaljevanju ZDR) vsakemu delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, in sicer najmanj v višini minimalne plače.

Delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev.

V primeru, da ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa.

Po določbi prvega odstavka 162. člena ZDR ima delavec pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta (1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu) :
- če v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta,
- če mu preneha delovno razmerje pred potekom roka, po katerem bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta,
- če mu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1. julijem.

Po določbi drugega odstavka 162. člena ZDR pa je delavcu, ki med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec ne dogovorita drugače.

Delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima po določbi četrtega odstavka 64. člena ZDR pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju štirih tednov, enako kot delavec, ki dela polni delovni čas, vendar pa ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. To pravilo pa na podlagi določbe petega odstavka 131. člena ne velja za delavce, ki delajo krajši delovni čas v skladu s 66.členom ZDR, torej v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu. Ti delavci so upravičeni do celotnega regresa za letni dopust.

Pogajanja za Kolektivno pogodbo o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust za obdobje 2008-2009, s katero bo določen tudi minimalni zavezujoči znesek regresa za letni dopust za leto 2008 za delodajalce v zasebnem sektorju, so se začela v mesecu aprilu 2008, ni pa še jasno, za katere delodajalce bo ta kolektivna pogodba veljala. Prav tako tudi v skoraj polovici kolektivnih pogodb dejavnosti znesek regresa za leto 2008 še ni dogovorjen.

Kolektivne pogodbe dejavnosti, ki določajo višino regresa za leto 2008 pa so:
KOLEKTIVNA POGODBA Višina regresa za letni dopust 2008
gozdarstvo 700,00 €
lesarstvo najmanj v višini minimalne plače
celulozna 657,99 €
grafična 70 % zadnjega znanega podatka o povprečni plači na zaposlenega v RS
časopisno informativna 70 % zadnjega znanega podatka o povprečni plači na zaposlenega v RS
kemična 617,59 €
kovinska industrija 622,00 €
elektroindustrija 620,20 €
kovinski materiali 650,00 €
gradbena 750,00 €
cestno gospodarstvo 668,00 €
cestni potniški promet 650€/540€
poštna, kurirska 70 % zadnjega znanega podatka o povprečni plači na zaposlenega v RS
banke, hranilnice 80% povprečne izplačane plače zadnjih treh mesecev na zaposlenega pri delodajalcu
komunala 750,00 €
delavci-zasebnimi delod. najmanj 60 % povprečne plače v RS za pretekle tri mesece

Vir : ZDS

Če v kolektivni pogodbi, ki zavezuje delodajalca, znesek regresa za letni dopust ni dogovorjen, je delodajalec dolžan delavcu izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Minimalna plača znaša od 1. marca 2008 dalje 566,53 evra.

Regres za letni dopust se mora v skladu z določbo drugega odstavka 131. člena ZDR izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti pa je lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določen kasnejši rok izplačila, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

Znesek regresa za letni dopust za leto 2008 za javne uslužbence je določen v Dogovoru o višini regresa za letni dopust za leto 2008 (Uradni list RS št. 38/2008). Dogovorjeni znesek regresa znaša 672,00 EUR in se bo izplačal pri plači za mesec april 2008.

Obračunavanje in plačevanje akontacije dohodnine
Regres za letni dopust je dohodek iz delovnega razmerja, ki se v celoti všteva v davčno osnovo. Davčna osnova od dohodkov iz delovnega razmerja je dohodek, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je dolžan plačevati delojemalec.

Regres za letni dopust sodi med dohodke iz delovnega razmerja, ki se izplačajo za več mesecev skupaj in od katerih se akontacija dohodnine izračuna v skladu z določbo petega odstavka 127. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06 in 10/2008; v nadaljevanju ZDoh-2). V skladu z navedeno določbo se akontacija dohodnine izračuna od celotnega izplačila dohodka, po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka. Za ugotovitev povprečne stopnje dohodnine od enomesečnega dohodka, se prejeti dohodek, ki se nanaša na več mesecev, razdeli na toliko enakih delov, na kolikor mesecev se nanaša, vendar ne več kot na 12 mesecev.
Za ugotovitev povprečne stopnje dohodnine se torej znesek regresa, ki se nanaša na celo leto, razdeli na 12 delov in se 1/12 regresa upošteva pri izračunu osnove za izračun povprečne stopnje dohodnine. S tako ugotovljeno povprečno stopnjo dohodnine pa izračunamo akontacijo dohodnine od regresa.
V primeru, da so delavcu pri izračunu akontacije dohodnine od plače upoštevane tako visoke davčne olajšave, da znaša osnova za izračun povprečne stopnje akontacije dohodnine 0, znaša tudi akontacija dohodnine od regresa 0.

Če delodajalec ni glavni delodajalec zaposlenega, se akontacija dohodnine v skladu s šestim odstavkom 127. člena ZDoh-2 izračuna po stopnji 25 % od davčne osnove, brez upoštevanja davčnih olajšav.

Obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost
V skladu z določbo tretje alinee petega odstavka 3. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 34/96, 3/98, 81/00 in 97/01; v nadaljevanju ZPSV), se pri regresu za letni dopust prispevki za socialno varnost obračunajo in plačajo v delu, ki presega 70 % povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v RS. Z ZPSV je tudi določeno, da se v primeru, če se izplačilo regresa opravi v dveh ali več delih, ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa in izvrši obračun prispevkov ter poračun plačanih prispevkov od posameznih delov regresa.

Po zadnjem znanem podatku Statističnega urada RS, znaša povprečna plača v RS za predpretekli mesec (februar 2008) 1.325,73 EUR. Znesek izplačanega regresa, do katerega se prispevki za socialno varnost ne obračunavajo in ne plačujejo tako znaša (glede na zadnji znani statistični podatek) 928,01 EUR.

Priznavanje regresa kot odhodka pri ugotavljanju davčne osnove
Regres za letni dopust se v skladu s petim odstavkom 35. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb-ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06) prizna kot odhodek v celotnem obračunanem znesku.

(Vir: www.reacunovodja.si Pripravila: Kristina Barič)

Moderatorji

Mirjana Frankovič , transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj
MirjanaFrankovic