Primož hay!

Mi lahko prosim nekaj svetuješ: spoznala sem simpatičnega fanta, s katerim se super ujamem, dobila sva se že 6.-ič. Med nama je 10 let razlike, torej, jaz jih imam 30 on 40. Prišla sva do poljubov, dolgih pogovorov, smeha ipd.

Vendar me nekaj zelo moti: ne da veliko na obleko. Vedno je v istih hlačah in pride na “zmenke” v supergah ter znucani majci po možnosti od metal skupine :((( Jaz se vedno uredim, majčke, nohtki, ipd. Saj ne da bi bila jaz mahnena na videz, vendar se mi osnovno zdi, da se vsaj urediš če greš z nekom ven ki ti je všeč, ali pa še jaz pridem v trenirki in s čupo kot bi delala generalno nepretrgoma 2 dni.

Vem, da obleka ne naredi človeka, vendar lahko pa tudi zamaskira klošarja mar ne? No, to se hecam, vendar bi ga zelo rada vsaj 1x videla, da bi bil v kavbojkah in čevljih. Kaj mi priporočaš? Idejo sem že imela, da bi mu rekla, da greva nekam, kjer bo potreboval čevlje namesto superg.

Lep pozdrav! S.

OK, nekaj vprašanj najprej, kje sta se srečala in ob katerih urah sta se srečala.

Glede na njegova leta, je tudi zelo važno, ali je samski ali ločen in kje živi. če je pri 40 letih še vedno samski in živi pri mami, potem bi takemu moškemu rekel, otrok, ki ki živi toliko časa dokler je mama živa, ko je ne bo potrebuje žene namesto mame, kar zagotovo ni v redu.

Ogromno stvari ne vemo, da bi rekli ali to dela namerno, ali je to njegova navada ali nič ne da na oblačila ali je to samo neobčutek za vsaj delno estetiko. Jaz poznam kar nekaj ljudi, ki popolnoma nič ne živijo po modnih smernicah, ali pa drugače rečeno, modo vidijo v popolnoma drugi luči, kar nekateri mislijo, da je popolnoma mimo, je njemu totalno in. So pa tudi drugi, ki resnično nikoli ne pomislijo na to, kaj imajo oblečeno, če jim res ne visi iz riti ali jim ne msrdi tako,d a tudi sami menijo, da nekaj ni v redu.
In tukaj so zadnji, kateri na obleko res ne dajo popolnoma nič. Ena žena mi je rekla, da če bi ona spoznala svojega moža v mestu, da ga gotovo ne bi vzela, ker bi milila, da je z njim nenkaj narobe, ali paje klošar. ker pa ga je spoznala v hribih, pa je imel vse vrhunske izdelke in najnovejše.

Pač mu je to pomenilo vse, ostalo ni bilo važno in od tega ni bil odvisen, da bi živel.

Zakaj je tak, je torej zelo težko povedati. Tudi to kar ima na sebi, bi moral videti, da bi rekel, ali je res kaj čudnega ali ne. Torej obleka res ne naredi človeka, veliko pa pove o njemu. če ti torej nekaj neustreza ali ustreza, potem se boš tudi tako odločila. Vsekakor pa lahko tudi rpeveriš kakšen je in najležje to izveš,d a ga preprosto vprašaš, zaklaj pa si ti vedno v istih kavbojkah in isti majici ter istih sopergah?

Seveda vse z nasmeškom in videla boš reakcijo.

primož

prvič sva se srečala v naravi, sva šla na sprehod – ok, to je seveda upravičeno.

potem vedno tko na kavicah v barčkih in celo v hotelu slon.

sedaj pa sva 2x šla (raje kar) na piknik – kam pa naj ga zvlečem takega, spet v slona v marmonato slaščičarno?

živi v svojem gospodinjstvu z lastnim vhodom, seveda družinske hiše. prej z bivšo je že živel na svojem, tako, da doma ni bolano vajen. tudi sam pravi, da sta starša stara in že malce zatežena, zato jima kdaj pa kdaj pomaga pri hišnih opravilih, kar se mi zdi ful lepo. seveda je danes samski oz ne več in ni poročen haha.

vprašati tako za foro ga ne morem več, saj sem mu rekla, da se vsaj na zmenek pride v čevljih, pa je reku, da jih nima in da lahko edino očetove vzame. Res mi je na drugem zmenku po telefonu dejal, da ni imel časa kupiti čevlje, kar se mi je silno lepo zdelo, vednar do danes pa tudi jih še ni kupil!!!

saj za avto mu nič več ne rečem, da ima več drobtin kot pekarna 😉

Če so obleke edini problem, vedi, da je rešljiv. Osebno sem ga rešila. Iz skoraj klošarja naredila manekena. Ampak žal s tem nisem rešila tistega, kar ti Primož omenja, odlepila nekoga od gospe mame. Če gre po principu, čeprav nezavestnem, žene ne potrebujem, imam mamo, nobena stilska preobrazba ne bo dovolj. Takšnega moraš s kolom po glavi, da se osvesti, da zdaj že nekaj časa ni več otrok in da je čas, da ima svoje otroke. Ali pa vsaj sam neha biti otrok.

Pri 40 ima človek že neke določene navade. Sicer se mi čudno zdi, da to nekako ni jasno ženski pri 30..ampak ok.
Glede na to, da sta začela prilagajati že kraje srečanja njegovemu videzu in očitno tudi finančnemu stanju, ker ne more biti ravno premožen-ali pa je tako zelo malomaren in len.
Da ne pospravlja avta, ok, pa mu predlagaj, da avto peljeta v pralnico, medtem pa gresta na kavo ali v šoping in mu ti pomagaš izbrati čevlje…ampak pri njem to ni problem, ker ne bo znal vzdrževat, kombitirat, uporabljat teh oblačil.
Tudi ločil se verjetno ni zastonj. Zato ti predlagam, da ga spoznaš kot celovito osebo, ki se ne bo več drastično spreminjala, ne po videzu in ne po navadah. Če te bo motilo še kaj, razen njegovih stilskih in higienskih navad-razmisli, če je to moški, s katerim želiš imeti odnos.

Če vse ostalo štima, če potrebuje le nove čevlje in pranje avtomobila, sicer pa bi ti lahko živela z njim, pri njem, on pri tebi…če bi sprejela njegov način življenja, odnose s starši, bivšo, morebitnimi otroci…potem čevlji niso problem. Mogoče le ne hodi rad po trgovinah in mu pomagaj. Povabi ga v šoping, stilsko preobrazbo…in če mu bo kaj do tega, bo potem to znal obdržati (no, pri nakupih mu boš pač pomagala, pa saj to počne veliko žensk za svoje partnerje)…
Ali je tip totalni pacek in se ne bo spremenil, ker se niti noče…ali pa samo potrebuje pomoč, nasvet, nekoga, ki ga bo opozarjal in bo vesel pomoči….

Razmisli, kaj te še moti, poleg oblačil in avta!

Ok. Sem mislila iti dalje, ko sem to prebrala, ampak bom napisala, kako je bilo pri nama. Ko sem začela hoditi s fantom, s katerim sva še danes, je bil tudi on tak kot ta tvoj, skalarka. Ok, toleriram prvič, drugič… tretjič že nisem več. Najbolj me je motilo, ko sem dva tedna po tistem, ko sva začela hoditi skupaj, organizirala rojstnodnevno zabavo. Šla sem k frizerki, si naredila pramene, se postrigla, šla h kozmetičarki, si oblekla seksi majčko, ozke hlače… se odišavila in ga počakala v restavraciji, kamor so prišli tudi prijatelji. Potem, še pred prijatelji, je prišel on. Mene je skoraj kap. Srajca, znucane kavbojke, superge…Bilo me je sram v njegovi družbi. Resnično sram. Potem se je zgodilo, da sem prišla k njemu domov. In njegova mama tudi… neurejena totalno. Razmrščeni lasje, vedno v trenirki. Ok, doma sem tudi jaz v trenirki, ampak, ko je šla ven, je bila tudi neurejena, kot bi ji burja kuštrala lase.
In odločila sem se, da vsaj pri fantu temu naredim konec. Ko sva šla ven, v restavracijo, sem mu rekla, da ne grem, če se ne bo lepo oblekel. Da ga želim videti v srajci, lahko ima kavbojke in obvezno čevlje. Če ga vidim v supergah, z njim ne grem nikamor. In ko se je pojavil, je bil v čevljih, beli srajci in lepih, finih hlačah. Tako seksi ga nisem videla še nikoli. Pa še full komplimentov je dobil od mojih prijateljic.
Od takrat naprej hoče, da grem vedno z njim v trgovine, ko si kupuje oblačila, da mu svetujem kaj mu paše in kaj ne. Od takrat imam urejenega fanta. 🙂
Upam, da bo tudi tebi ratalo. 🙂

Ne gre tukaj za to, da iz nekoga delaš nekaj, kar ni. Meni ne bi padlo na pamet nekoga, ki je moški kavbojk, superg in majic tlačit v čevlje in obleko. Če hočeš tipa v obleki in čevljih, si najdi takšnega. Ne iz njega delati nekaj, kar ni.

Meni je šlo pri preobrazbi za to, da smo deset let stare čevlje zamenjali z novimi. Deset let stare kavbojke z novimi. Popolnoma sprane in tudi strgane majice z novimi.

Jaz sem mislila, da je on pač tako zelo reven, da mora hoditi takšen okoli. Dokler sem to mislila, sem bila tiho. Ko sem videla, da denar meče za ne vem, kupi pet revij v vrednosti 20 evrov, sem si mislila, da po tem ima tudi za novo majico ali superge.

Sem ponosna, da danes hodi lepo oblečen okoli, čeprav ni več moj in ga ne vidim lepo oblečenega.

Ne gre tukaj za to, da iz nekoga delaš nekaj, kar ni. Meni ne bi padlo na pamet nekoga, ki je moški kavbojk, superg in majic tlačit v čevlje in obleko. Če hočeš tipa v obleki in čevljih, si najdi takšnega. Ne iz njega delati nekaj, kar ni.

Ja, saj ne želim delati iz njega to, kar ni in želim, da se v svoji koži dobro počuti, ampak ne predstavljam si, da bi v ugledno restavracijo ali npr. kot povabljenec na poroko prišel v supergah, po možnosti zgornji del trenirke… Ko greva na sprehod ali v naravo (piknik, izlet), sva ponavadi oba v trenirki ali če greva v športni park. Ampak da bi pa hodil v trenirki v restavracijo ali v službo, kjer je vsakodnevno v stiku z ljudmi (pisarniško delo) to se mi zdi nesprejemljivo.

Pozdravljena!

Zanimiva tema, res. Namreč danes je očitno vse več takšnih parov, ki se soočamo z enakim “problemom”. Zakaj sem napisala v narekovajih? Saj zame to ne predstavlja problem. Nekje na tem forumu sem v eni temi to že napisala, vendar bom glede na to, da je tema takšna, še enkrat. Torej, jaz se rada lepo oblečem, bolj elegantno, veliko mi pomeni (moj osebni) videz, pogosto hodim frizerki, delam manikure, skrbim za pramene in vse ostalo. Prej sem imela tudi podobnega fanta. Še hujšega. Ves čas je tičal v kopalnici. Ko sva kam šla, se je tako dolgo rihtal, da me je že vse minilo. Res se je znal lepo obleči in po najnovejši modi zrihtati, vendar to me je začelo že motiti. Ogromno denarja je metal za obleke, imel je več čevljev kot jaz (a že jaz jih imam res veliko, saj jih pogosto kupujem). Vglavnem – katastrofa. Potem pa sem spoznala njega, mojega sedanjega fanta. Popolno nasprotje. Ok, ne bom rekla ravno, da nosi skoz teniske kot tvoj, čevlje le ima:). Vendar ne skrbi ga niti 1% kako bo oblečen, obleče prvo kar vidi, za obleke ne namenja veliko denarja, moda ga sploh ne zanima. Vendar mene nikoli ne komentira češ – a tok daješ za obleke, spet čevlji itd. Malo me zeza, vendar me razume oz. spoštuje najino različnost. Sprva mi je bilo čudno z njim zunaj, sem se počutila kot da sem starejša sestra, potem pa sem se navadila. Zdaj tud sama pogosto oblečem trenirko, obujem teniske in greva skupi v trgovino ali na kavo. Ni pomembno kam. Nehala sem se s tem obremenjevati in se prav fino počutim. On je pa zame itak najlepši 🙂 in je vseeno kaj ima oblečeno. Res ma tako lepo moško postavo, da mu vse lepo paše, tako da se nikoli ne pritožujem :). Še bolje pa je, če nima ničesar, hehe
Razlika je le ta, da je moj precej mlajši. Za nekoga, ki ima 40let se pa že skoraj spodobi, da bi imel čevlje in se bolj resno oblekel. Tako da je res malo čudno, vendar počasi. Boš videla čez nekaj časa, ali je ta njegova obleka tudi odraz njegove osebnosti in s tem kaže svojo otročjarijo, ali je pač tak – še 0,01% ne da za modo in se boš s tem morala sprijazniti. Ne sekiraj se, kaj te brigajo drugi, glavno, da je vama lepo in da sta seksi eden drugemu v vsakem trenutku. To je ljubezen, vsaj zame.

Srečno in lep pozdrav,

Sie

Pri nekom lahko način oblačenja, sčasoma, da se tega niti ne zaveda, spremeniš. Karakterja pa ne.
Moj je tudi bil na začetku takšen in ko sva začela skupaj živet, sva itak skupaj hodila v trgovine in itak vpraša za mnenje in ti mu svetuješ….in tako naprej in se stvar uredi. In se zdej oblači tako, da nama je obema všeč.
je pa res, da je precej nemaren in njegov avto je katastrofa, ampak edinole avto. Doma je tko, da jst tega pač ne bom prenašala in se trudi za seboj pospravljat in pomaga…..
Brije se tud ne rad, tko da tukaj so včasih trenja (ker se pač sproti ne brije), ampak če greva nekam, se tud pobrije brez problema.

Vglavnem, če je karakterno dober človek, jo to tisto kar šteje…. meni.
Nekaterim pa mogoče kej druzga.

Njegov problem, res ne moj. Jaz lahko povem, kaj mislim, da je prav. Da se bom kregala, kaj bo oblekel odrasel moški, se ne bom. Jaz sem tudi vse povedala, ta majica s to jopo, ta s to jopo, te kavbojke s temi supergami, ta jopa s temi čevlji. Pa je vse delal kontra. Jaz sem stvari izbirala, da grejo skupi. V kombinacijah. Ki jih je on zmešal, ker mu to nič ne pomeni. Ampak naj ima, kot on hoče imeti.

Drugače sem mnenja, da je moški najlepši v kavbojkah, supergah, majici in po potrebi jopi. Veliko lepši kot v obleki. Moški v obleki, s kravato in vso to navlako so meni vse prej kot seksi. Najbolj seksi, kar se moški zame lahko obleče, so Levis 501, klasičen čevelj in bela srajca. Barva čevljev se nujno mora ujemati z barvo pasa.

Karkoli že nase navleče, magari strgan hodil okoli, vse prenesem. Razen tega: http://media.rei.com/media/w/1496992.jpg. Tega se v moji prisotnosti ne nosi. Me kar srh spreletava, ko bo spet pol Ljubljane hodilo v teh kakor sandalih.

Jaz se pa sprašujem kje najdete te kandidate,ki jih potem tako preobrazite,bolje rečeno spreminjate..poiščite si moškega,ki vam bo po okusu že v štartu-se pravi oblečen kot pričakujete in ne da se greste od stilistov do hipnotizerjev in psihologov,tako se začne najprej spremeni obleko,potem spremeni še karakter,da bom srečna..ženske,ženske,kaj sploh hočete,vidim veliko moških oblečenih po stilu in v čevljih-dajte si duška tam,pa še veliko časa si boste prihranile z letanjem v trgovino in iz nje.
Da o napornem delavniku psihologa in hipnotizerja ne razlagam.

:9 No, no mOnica, nimamo vse priložnosti gibati se v univerzitetnih krogih, kjer mrgoli v stilu oblečenih profesorjev, docentov , asistentov in navsezadnje tudi hotnih študentov, ki bi za visoko povprečje napičili tudi staro in manj lepo osebo ženskega spola. :)))

Saj ne želim spreminjati fantovega karakterja niti stila oblačenja. Problem je, da ima v omari polno lepih stvari od majic, do srajc, puloverjev, kavbojk, finih hlač, oblek, kravat.. Celo čevlje si je kupil. In nihče ga ni silil, da to kupi, če tega ne misli nositi. On vedno pravi, da ni priložnosti, da bi oblekel kaj lepega… Kakšne priložnosti?? Ja, na poroko res nisva povabljena vsako soboto, ampak tudi če greva kdaj na ples ali na večerjo, ni treba vedno v kavbojkah in T shirt majici. No, potem me ponavadi vpraša, kaj naj obleče. Sem mu zadnje čase nehala težit in sem rekla, da naj si obleče tisto, v čemer se počuti udobno. Sva bila za valentinovo na plesu in so bili vsi moški v čevljih, on edini v supergah in mu je bilo tako nerodno, da sva po pol ure že šla domov. :))

Mnogokrat nas pritegne nekdo, ki nam je nasproten, komplementaren. Na primer, če smo bolj čustveni, navadno pomeni to tudi več nihanj in večjo potrebo po ljudeh. Takrat nas pogosto pritegne nekdo, ki na prvi pogled izgleda močan in neodvisen, kasneje pa se nam isti človek zazdi zaprt in nedostopen!!! In obratno, če smo bolj zadržani, nas pritegne nekdo, ki je poln čustev, odprt, nežen in to tudi pokaže!!!

Kasneje je teh čustev za nas lahko preveč, imamo občutek, da partner prestopa naše meje, čustva lahko postanejo tudi negativna. Vendar je to za oba priložnost, da razvijeta tisto, kar jima manjka. Navadno je tisto, kar partner potrebuje od nas za svojo srečo, točno tisto, kar bi mi morali storiti tudi zase.

Ker pa tega mnogokrat ne znamo, poskusimo, ko ne dobimo tistega, kar smo dobili v obdobju zaljubljenosti, to izsiliti. Postanemo kritični, se umikamo, ignoriramo, uporabljamo stare obrambne načine, s katerimi v bistvu poskušamo dobiti tisto, kar potrebujemo. V tej drugi fazi, v obdobju boja za prevlado, se večina parov zatakne, ali razpadejo ali pa partnerja začneta živeti življenje drug mimo drugega. Namesto, da bi si bila v oporo, se dodatno ranita!!!

Od tod toliko samskih ljudi. Ne vprašamo se, v čem je tu priložnost zame, kako lahko jaz postanem resnično dober partner, ampak se odpravimo na iskanje drugega, bolj pravega partnerja!!!!!!!!!!!

meni se zdi, da imaš samo dve možnosti:

1. z njim se pogovori o tem, da te njegov način moti, ker bi rada, da ti izkaže spoštovanjem tudi s tem, da se malo bolj zrihta – odkrit pogovor, brez obsojanja, samo da poveš svoja čustva. lahko boš presenečena.

2. sprijazni se s tem, da je takšen kot je. človeka ne moreš spreminjati po svojih željah. lahko spreminjaš le sebe. razmisli o tem, kaj dobiš od njega in koliko je to vredno – lahko da te bo njegova obleka nehala motit.

Razmisli o tem: spremeniš lahko le sebe in šele potem se drugi posledično spreminjajo v skladu s tvojimi izraženimi pričakovanji. na silo pa ne moreš nikogar spremenit, ker potem je nujen rezultat nesreča vsaj enega, posledično pa obeh.

Kako je na stvari, bos najlazje ugotovila, ce ga kar odkrito vprasas, zakaj je tak. A nima denarja? A nima nikogar, ki bi skrbel za njegovo garderobo, ce sam ne zna ? A je to njegov zivljenjski slog?

Ko bos izvedela od njega ali sama ugotovila ZAKAJ , bos lazje resila problem.

Ce je problem v nevednosti ali denarju, to se resi.
Ce je problem v njegovi naravi, ce je malomaren in zanikrn “kr tko”, potem ne bos nicesar spremenila.

Spotoma se tole – da ni to isti tip, ki sem ga ze tudi sama srecala????
Bi se kaj ratalo iz tega, ampak zanikrn u nulo.Zato ti verjamem, da te to moti.

Evo, drage mi dame – če dovolite da še en dec (cec) vstopi v tole debato :))

Toygirl, mislim da je med drugimi pravo bistvo napisala ravno Ta Prava Monica, pa čeprav je morda izpadlo malo tako-tako. Jaz bi ob tem rekel da zna biti zrcalna slika med spoloma ravno ista. Ob tvojem “primeru” sem se začel spraševati če gre za povsem iskren odnos, ovekovečen z ljubeznijo, tistimi krči (metuljški) in še čem ob tem, ali pač za neko zlagano prilagodljivost ? Glej, nekaj tukaj ne “štima” in ti to veš, veš da tega ne boš mogla spremeniti. Jaz bi tukaj strogo ločil kako se pač oblačimo za potrebe službe (v kolikor je to potreba, če je narava dela taka) in v privatnem življenju. Za policaje je znano da so privat v trenerkah, učiteljice v dolgih krilih… – samo karikiram, da ne bo pomote. Če zase rečem – narava mojega dela je sicer pestra – pogovarjam se službeno in z hišniki in z znanstveniki in sem menda pri tem najbolj falil ko sem na IJS prišel pred leti v kravati, hišnik pa me je smatral za neverodostojnega ker sem bil oblečen bolj praktično. Ker moj stil oblačenja v zasebnem življenju tukaj ne igra nobene vloge, ga bom formuliral kot “da se oblačim po svoje”, pomeni pa da je to meni udobno in sprejemljivo. In tako je tudi z mojo partnerko, obojestransko pa s tem nimava niti problemov, zadržkov ali kakega nepotrebnega usklajevanja, dresure ali spreminjanja.

Kako jaz vidim njegov ego, se in se bo oblačil po svoje, tukaj kakega odstopanja verjetno ne bo. Da, je potrebno imeti tudi nekaj v sebi in tukaj ti pritrjujem – povedala si mu kaj bi rada, a ni upošteval. Če greš lahko skozi to je ok, boš vedela da je pač tvoj bučman tak kot je, v nasprotnem primeru pa… Realizem, to je življenje.