Najdi forum

Z možem imava dva fanta, stara 3,5 let in 4,5 leta, tretji otrok je na poti (10 tednov). Živimo v mansardnem stanovanju, spodaj živi moja mama. Odkar sem noseča sva se začela bolj intenzivno pogovarjati o našem stanovanju. je sicer bolj majhen, ampak s prenovo bi ga lahko lepo preuredili in izkoristili vse kotičke. Problem pa je v tem, da želi mož, da se preselimo stran, v hišo, kjer bi bili na svojem. Meni tukaj življenje ustreza, kadar rabimo pomoč, nam pomaga moja mama, ki je sama in gre lahko v vrtec po otroke ali karkoli jo prosimo,se dobro razumemo. Mož se z mojo mamo dobro razume, vendar želi biti na svojem. Problem vidim v tem, ker je mož veliko službeno odsoten, ima tudi svoj hobi, za katerega porabi zvečer kar nekaj časa, tako,da večino stvari postorim sama. Kuham, perem, likam, vse delam jaz. Včasih (ampak redko) pomije posodo, on opravlja dela zunaj kosi, štiha…pa otroke tudi on stušira, če je doma. Menim,da bom s tretjim otorkom jaz še bolj obremenjena. Včasih, ko se razjezim, se on kaj loti, vendar medtem, ko on naredi eno stvar, jaz naredim že 10 stvari in godrnja, kaj vse mora delat. Ker se ne strinjam s tem, da se preselimo v hišo, že od začetka nosečnosti skorajda nič ne govori z mano. Ignorira me, ne zanima se zame, v postelji se stran obrne, tudi do otrok je bolj tih, če ni nujno govorit. Sem ga že večkrat ogovorila, pa pravi, da nimava skoraj nič skupnih tem za govorit. Hudo mi je, ker nimam opore, ogromno dela, zaradi slabosti se komaj še prebijam iz dneva v dan, strah me je, kaj bo. Omenila sem mu celo splav,pa se je zgrozil in rekel,da greva lahko kar narazen, če bi kaj takega naredila.
Včeraj sem ga prosila, da naj on pelje ven otroka, da jaz v miru skuham kosilo, pa je rekel, da je on zmatran, da mu ni za ven. In ker je bilo seveda tako lepo vreme, sem jaz peljala otroka ven (potem je zgleda zaradi slabe vesti prišel za nami) in potem skuhala kosilo.Vse imam natempirano, da lahko vse postorim, pa še otroke peljem ven, zvečer padem v posteljo, včasih se ponoči zbudim od “more” in ne vem, kaj naj naredim. Razmišljam o splavu, čeprav sem proti, saj sama ne bom zmogla vsega.
Prosim vas za kakšen nasvet hkrati pa vsa prosim da se izogibajte nepotrebnim komentarjem. Hvala in lep pozdrav

Ne morem si kaj, da ne bi vprašala, zakaj še 3. otrok, kako je prišlo do te odločitve. In zakaj vama mama ne da zgornjega dela hiše, pa boste na svojem (ali pa se ne razume tako zelo s taščo)? Poleg tega se mi moževo obnašanje v postelji zdi skrajno čudno in edini nasvet, ki ti ga lahko dam je pogovor, temeljit pogovor z možem, menim da morata marsikaj razčistiti.

sem imela takega bivšega moža.ni mu bilo do igranja z otroci,do sprehodov,trgovin,kaj šele do pogovora in sexa.služba in valanje pred tv.če pa je bil prisiljen v kakšno delo,ker sem bila v službi pa je zaradi tega skoraj umrl.
novi partner pa je zakon.narediva skupaj vse,samo ne mara likati.otroke pelje tudi sam naokoli,čeprav niso njegovi.pogovarjava se veliko,hodiva v naravo,med ljudi,..
kar se tiče splava mi je kar hudo,ker je vseeno tvoj otročiček,kljub temu,da je samo 10 tednov star.

en dan si vzemi čas,otroka daj mami in ga postavi pred dejstvo,da se boš selila,ko bo pokazal,da je vreden tega.nisi njegova služkinja,rodilja,ampak tudi žena in da sama ne moreš vsega postoriti.rabiš pomoč ne danes ampak do konca življenja.
najbrž se bo kakšen teden smukal okol pol pa bo spet isto.zatri zadevo čim prej.

nova
Uredništvo priporoča

Kako si lahko srečna, da tvoj mož ni COPATA!.

Da ni slučajno njegov hobi, lepa soseda?

A veš kaj zoraaa, stavr je v bistvu enostavna, pa redko kdo pride
do nje. Jaz sem slučajno, ko mi je mož ob prošnji, naj nekaj naredi
rekel “jaz ne morem, ker je tekma”.

A ja?
A jaz pa vse lahko?
Ne bodi koza (kot sem bila jaz in miljavžent drugih), ki mora možu,
tašči, mami, parlamentu in sami sebi dokazati, da vse zmore.
Prva lekcija, ki jo morata oba osvojiti, je ta, da sta za delo doma OBA.
Če mož želi, da živite na svojem (tle mu dam prav, pa sori, ne moreš
se šlepat na mami), potem naj si organizira več časa za dom in za
skupno delo (PAZI ne imenuj tega za nič pod soncem da “ti pomaga”, saj
to ni pomoč tebi, to je delo za oba)

Ponavadi je moške zelo težko prepričati, da ne zmoremo vsega same. Moj
mi je zabrusil “pa saj nič ne delaš cel dan”. Ok sem rekla, pa
zamenjajva za en mesec. In sem delala en mesec točno to, kar je delal
on: zjutraj sem šla na šiht in pomahala njegovi zaripli faci, ko je
rihtal otroke za v vrtec, po šihtu sem se morala spočit in samo malo
potečnarila ” a ni nič za jest”…pa “a une tadobre salamce pa SPET
nisi kupu”, pol sem šla mal ven, pol pa pred TV (ali obratno). Če me je
prosil za pomoč sem rekla “jaz ne morem, ker si nohte lakiram”
Ključ je v doslednosti.

Pa še nekaj…tole njegovo izsiljevanje z mulanjem in tišino je milo
rečeno otročje in mu to tudi povej. Če hoče, da je po njegovo, naj za
to tudi kaj prispeva in se potrudi. Samo to pomeni kompromis tudi
s tvoje strani.

Mogoče pa ima tvoj mož krizo zaradi tretjega otroka, ti si pa še vsa utrujena in sta ravno ta prava kombinacija za kreg. Na tvojem mestu bi si (če si le lahko) organizirala življenje po svoje. Povedala bi kaj pričakuješ, da naredi (da ne bo samo “vegetiral” zraven tebe, oz. da se ne bo samo sam s sabo ukvarjal). Npr. “danes ti pelješ otroke v vrtec” ali pa “zvečer grem na sprehod, ti daj otroke spat”,…in res pojdi, če ti paše (če ne pa vsaj na eno tortico). Sčasoma bo že ugotovil, da vas pogreša in se bo vrnil na stare tire. No, če pa je tak že od vsega začetka, pa ne moreš nekih velikih sprememb kar naenkrat pričakovat. Predvsem se ne sekiraj, ker to ni dobro za dojenčka, olajšaj si delo, kolikor moreš (dobi si pomoč za gospodinjska opravila, pa naj mož plačuje zanjo, če ga že ne moreš pripraviti, da bi sam kaj naredil), jej zdravo, počivaj, otrokoma ponudi kakšno kvalitetno igračo (legice so zakon), da se bosta malo zaigrala (stara sta ravno prav), ti pa “na izi”. Predvsem se ne oziraj na moža in mu pusti, da sam pride do zaključkov.

TI SI najbrž nepismen, ker ne znaš prebrat kaj piše!!!

zoraaa, dokler ti mož ne pokaže, da je sposoben skrbet in delat za družino ne zapuščaj sedanje lokacije. Če boš šla v hišo boš pa pregorela, ker ne moreš delat za dva.

Jaz bi mu rekla, da naj se začne bolj truditi, ker če ne lahko spoka kufre. Itak si ti sama za 90% stvari, pa boš kasneje še za tistih 10%. Če te ima še rad in predvsem če mu otroci kaj pomenijo, se bo le potrudil.

Kakšne komentarje si pa pričakovala?
Iz napisanega nekako ne morem razbrati, kje je problem. Očitno predvsem v vajinem odnosu, komunikaciji (nimata se o čem pogovarjati).

Hiša, če imate seveda možnost, je dobra izbira. Mama bi vam lahko pomagala tudi, če bi bili drugje (res da manj, pa vendar, če rada pomaga-bi)
Problem vidiš predvsem v obremenjenosti. Za vse se počutiš sama, edina pomoč ti je tvoja mama. Z novo hišo bi prišlo še več dela, več pospravljanja, za več stvari bi bila vidva…mogoče se bojiš, da bi bil tudi v hiši tako “odsoten” ali nezainteresiran?

Po drugi strani pišeš, da tudi pomaga (če ni utrujen), da pokaže voljo (štiha, otroke spravi spat), kadar je doma, seveda. Kako pa z njegovo odsotnostjo zaradi službe, hobijev? Si ljubosumna ali je problem samo v odsotnosti? Mu zaupaš? Ima razloge, da bi se rad vračal domov, da bi veliko vlagal v dom, vajin odnos?
Tvoja želja je, da bi se prilagodil družinskemu življenju in prav bi bilo tako.

Če pa pogledam situacijo iz njegove strani:
Služba, ko veliko potuje, mogoče tudi dobri dohodki (če ima v planu hišo)-nima pa nič svojega. Hiša je mamina. Na vrtu pomaga, ker je verjetno edini moški(štiha…), glavna je pa mama?
Pomaga pri otrocih, tudi pri ostalem včasih-bolje to opravi tvoja mama in ti sama?
Očitno se ne počuti prav potreben in si želi biti sam svoj gospodar-v svoji hiši, na svojem vrtu….
V službi ima potrditev, samozavest, ker je tam potreben, ker najbrž uspešen-doma pa utrujena žena, katera pričakuje, (upravičeno) da ji bo kaj pomagal, katera mu ne da potrditve, da ga potrebuje (hiša je, vrt je, pomoč pri otrocih je, gospodinjstvo obvlada sama)…mogoče še nezaupanje okoli službenih poti in nestrinjanje s hobijem…..

MOje mnenje je, da bi vsak morala popustiti malo in se pogovoriti o tem, kar čutita. To so teme za pogovor.
Naprimer hiša: ne zavračaj kar takoj njegove pobude, ker vidiš same slabe strani. Poslušaj ga, s čim zagovarja svojo hišo? Zakaj si jo želi? Kako se ON počuti zdaj v tem domu? Kaj bi bil pripravljen spremeniti v odnosu do družine (pomoči), če bi imel svojo hišo? Bi v službi lahko zamenjal mesto in bil manj na sl. poteh? Bi prilagodil svoj hobi družini, hiši, opravilom v hiši? Bi plačal pomočnico zate (pri gospodinjstvu), varuško, varstvo (namesto mame), bi se lahko vključili tudi njegovi?
Mogoče mu manjka potrditve, samostojnosti pri skrbi za družino…
POsledično (zaradi tvoje utrujenosti, obremenjenosti, pričakovanj po njegovem sodelovanju ko je doma, po več pozornosti…) ga verjetno več kritiziraš, mu nalagaš dela, za katera nima interesa, …pač, pritiskaš najnj-brez, da bi razmišljala o tem, zakaj je takšen.
Mogoče ima probleme v službi? Je v stresu, depresiji? V skrajnem primeru-ima drugo žensko?
Več bi morala napisati o vajinem odnosu. Kako je bilo prej, kako sta se odločila za tretjega otroka, zakaj vidiš težavo v tretjem otroku in pomišljaš ter provociraš moža s splavom? Si res želiš narediti splav? Ali bi samo rada slišala od moža, da te ima rad, da si želi otroka in da se bo spremenil?
Kot veš, spremenil se kar ne bo. Najprej poišči vzrok, zakaj je takšen. Lahko gre za kaj nedolžnega oz. rešljivega (s pogovorom seveda, o tem, kaj ga mori in kaj tebe)-ali pa se je odločil, je imel mogoče že druge plane, pa ga je ta tvoja tretja nosečnost presenetila in je zato v depresiji?
Pogovor o otroku, o načrtih…ne končajta pri ponudbi za splav in njegovem odgovoru, da lahko gresta narazen….to ni pogovor.
Kako čutita, kako občutita to nosečnost? Vaju bo zbližala ali je ravno to vzrok za napetost. Je vzrok res nova hiša in več dela zate? Ni druge rešitve? Kaj če mama zboli in ne more več pomagati ali slabše, kaj če boš morala skrbeti še za mamo, ker si doma?
Joj, toliko se imata pogovarjati! In to se tiče vaju-ne mame(ne vpletaj nje-niti za izgovor, da vam pa pomaga, ker to ne bo večno-tudi hiša ne zraste kar čez noč in mamo boste še potrebovali)!

Ja, pol pa kar splav, al kaj? A se nista skupaj odločila za tretjega otroka? Zakaj že?
Pa, ko je prišel za vami ven, zakaj nisi šla takrat domov, pa vse štiri od sebe? Ker meni tudi kdaj ni za iti ven, zunaj pa super vreme.
Dajta se malo pomenit, pa malo ga pred dejstva postavi!

a pred tretjo nosečnostjo se pa nista nič pogovarjala kje bi živeli? Ti nisi vedela za njegovo željo on ne za tvojo?

meni se ne zdiš ravno odgovorna … o njegovem obnašanju pa itak nimam besed … otročje do konca!

ampak zdaj si kjer si in brez kompromisov z obeh stani pač ne bo šlo … sicer se z vsem kar si ti opisala … strinjam da bo zate bolje če ostanete skupaj s tvojo mamo … ampak res, meni ni jasno ženske … a se doma sploh kaj pogovarjate ??

in s kakšnim človekom si to poročena? V nedeljo ob končno lepem vremenu mu ni da bi peljal ven 2 fanta, ki najbolj od vsega potrebujeta očeta?

… kdo od vaju je navijal za tretjega otroka?

zoraa ,jaz tukaj ne vidim nič dobrega.

Glej, če vaše stanovanje ni vaše in za povrh nisi edinka, je res brezzveze ne vem koliko vlagat, potem pa se vse življenje špitirat in ne vedeti, pri čem ste. Jaz ga razumem, da bi rad spletel svoje gnezdo. raje se pogovori z njim in upoštevaj ga malo. Saj tudi če se preselite na svoje, se najbrž ne boste takoj in boš imela še vedno mamino pomoč. Pa tudi ni vam treba 100 km daleč, a ne. Mogoče pa bi pomagalo že, če mansardo lastniško uredite, s tem da uredite oz. dorečete obveznosti do tvojih sorojencev. Madona, pogovori se z možem, a ne.

In kaj je zdaj tretji otrok kriv?????????

Meni se zdi pa njen mož tipičen primer egoista, ki hoče druge prisiliti, da bodo garali za izpolnitev njegovih sanj, on bo pa sedel, jim pametoval in jih kritiziral. Najlažje se je hvaliti s stvarmi, za katere ti s prstom ni bilo treba migniti, da si jih dosegel.

Seveda, super je imeti tri otroke. Ki ti jih vzgaja nekdo drug, ti jih občasno samo pocartaš.

Seveda, super je imeti svojo hiško. Kjer se posoda pomiva sama od sebe, obroki skuhajo sami in prah čudežno izgineva.

Seveda, super je pametovati o samostojnosti in neodvisnosti od staršev. Če vso ceno te samostojnosti in neodvisnosti plačuje nekdo drug, ti se pa samo prešlepaš s staršev na ženo.

zoraaa seveda ve, da je njuno razmerje povsem v dreku, zato se tudi noče seliti. Ker sedaj očitno vse, kar bi za družinsko življenje moral narediti njen mož, namesto njenega dela njena mama. Potem bosta pa sama v hiši, kjer bo dela še več in še en otrok za povrhu, samo da moževega deleža, ki ga sedaj opravlja mama, ne bo opravljal nihče. Kdo pa je tako nor, da bo rinil s slabega na še slabše?

Udari po mizi, zoraaa in možu povej, da če hoče imeti pravljico z lično hiško in veliko ljubečo družino, bo od danes naprej ravno taka garal zanjo kot ti.

Janis, lepo napisano

Zoraaaa, Janis ima 100% prav.

Ne zapuščaj mame, ki ti je edina v pomoč, dokler ne vidiš kaj se bo iz tega izcimilo.

Tudi jaz se strinjam z Janis.

jaz bi mu rekla, OK, bova šla na svoje (če finance niso problem), samo NAJPREJ mi ti TUKAJ pokaži in dokaži, da si/boš dober mož in oče (to pomeni: tudi doma delaven). dala bi mu rok enega leta. Če bi se v tem času izkazal, bi šla na svoje z njim, sicer pa ne.

Pri nas je bila tudi želja po tretjem otroku z njegove strani. Jaz sem imela psihične težave, ki se počasno še kažejo in na vse to še 3. otroka.
NE-hvala. Od terensko delo – za vse sama – NE HVALA.
Sama sebe občudujem, da sem v tisti situaciji (ki nikakor ni bila dobra gledano z zdravstvenega vidika) odločno rekla NE.

New Report

Close