Pri katerih letih ste začeli živeti z resnim /sedanjim partnerjem
Pri 21, poročila. Meni so tudi vsi govorili kaj vse zamujam, pa po moje nisem nič zamudila. Zdaj bom stara 30 let in imam že dva otroka in se mi kar fajn zdi, da jih že imam, ker večina jih šele načrtuje pri 30. Otroka sta stara 5 in 2 leti in sem že ven iz tistega najhujšega obdobja, ko sta bila dojenčka. Sicer je odvisno kako je komu naporno, samo meni je najbolj naporno do otrokovega druge leta, potem pa je že fajn.
NIso važna leta.
Pomembno je, če se tebi zdi, da nekaj zamujaš ali ne.
Kaj menijo drugi, ni pomembno.
Navadno se ne bi z nikomer strinjali.Če bi imela do 30 leta 5 resnih vez in se pri 35 poročila, bi rekli, da si bila pa kar radoživa in da samo tank ni šel čez tebe….
Če bi bila do 30 samska, spoznala enega tipa in se poročila v enem letu, bi rekli: glej jo, zadnja urca ji bije, pa je prvega zgrabila….
Če si od 18 z enim, pa se čez 10 let poročita in imata otroke, pravijo, se ni izživela, bo znorela….skupaj sta iz navade, ker se bojita biti sama….
če bi do 25 študirala, potem fant, potovanja, stanovanje, poroka, otroci do 30? Mogoče, če nebi imela prebogatih staršev in bi sosedje rekli, seveda, saj jima je vse postlano, saj ona dva lahko;), ko sta do 28 v mama-hotelu…
Torej:) Za sosede nikol ni prav;)
Spoznala sva se pri 23-ih letih, pol leta sva se gledala, začela hodit, po enem mesecu zaživela na svojem in še vedno sva skupaj, sicer na koruzi a zaljubljena kot prvi dan – no, ali pa še bolj:).
Ja, sedaj sva skupaj že 17 let.
Imam enkratnega partnerja, nič se nisem zmotila in če bi bila še enkrat mlada bi se odločila zanj.
Jaz sem zdaj 23 in sva trenutno v fazi urejanja stanovanja.
Pri svojih letih sem sigurno doživela več kot večina mojih vrstnikov ali pa pecej starejših od mene, tako da jaz zase menim da ne bom nč zamudila.
Smo si različni. Ene moje kolegice imajo že zdaj otroke, kakšna že dva, pa recimo s prvim fantom. Nikoli niso žurale ali pa šle dalje od hrvaške obale… ampak jaz pravim kakor komu paše.
Pri 27 letih – in ni mi žal, da v to nisem stopila prej, čeprav je bila priložnost z dvema predhodnima fantoma.
Vsaj jaz sem želela in potrebovala nekaj let samostojnega samskega življenja brez vsakršnih obveznosti in potrebe po prilagajanju, kompromisih ipd. Grozno se mi zdi, če samo pomislim, da bi direkt od staršev skočila v zunajzakonsko zvezo/sobivanje ali kakorkoli bi temu lahko rekli.