Živim v Ljubljani, drugače sem Štajerka. Januarja sem diplomirala in se v začetku marca tudi zaposlila. Moja težava pa je v tem, da sem iz dneva v dan “sama in osamljena”. Ko smo bili na fakulteti smo bli super družba, hodli na predavanja, večino protega časa preživeli skupaj. Sedaj smo vsi diplomirali, vsak je odšel na svoj konec. Večina jih ni ostala v Ljubljani, ampak so se vrnili v svoje kraje. In zdaj nimam več družbe, nimam prijateljev. Po službi sem si sicer našla neko animacijo, hodim na pilates in na tečaj tujega jezika, veliko tudi berem, hodim na sprehode, ampak moti me to, da vse počnem sama. Ne vem kje naj najdem novo družbo? Punce na pilatesu se držijo vsaka zase, po tečajo tujega jezika tudi gremo vsak svojo pot in se potem ne družimo, na sprehodu nikogar ne spoznam. Zdi se mi, da vsi živimo drug mimo drugega, večina ljudi ima svoje partnerje, nekateri družino, niti ne iščejo prijateljstva, sama pa nisem rada kar naprej sama. Velikokrat ostanem v službi tudi preko delovnega časa, da se izognem temu, da pridem sredi dneva v prazno stanovanje. Vsak teden komaj čakam na petek, da grem na štajersko, kjer imam prijatelje še iz otroških let in s katerimi se največ tudi družim. O selitvi nazaj domov ne razmišljam, ker sem v Ljubljani dobila službo nedoločen čas in ne bi rada kar tako odšla.

Je morda še kdo s podobnim problemom?

Tipična zgodba človeka, ki je zmotno presodil, da samo denar omogoča kvalitetno življenje. Pa ga ne. Sedaj imaš denar, pa si tujec v tujem svetu. Če pa bi ostala doma, morda ne bi imela toliko denarja, ali pa sploh ne, bi pa imela zato prijatelje. Tiste ljudi, ki te poznajo že mnogo let. Če mene vprašaš, bi se raje odločil za drugo varianto.

eni ljudje že v osnovi ne znajo bit sami s seboj.
razmišljam kako bi sama živelja tvoje življenje – v bistvu v petek takoj po službi letiš na štajersko in prideš v nedeljo zvečer, se razpakiraš in greš v ponedeljek v službo. recimo da delaš nekje do štirih petih in to so le štirje večeri v tednu – predvidevam, da nakupuješ, pospravljaš, pereš in kuhaš tudi – kar vzame svoj čas, potem pa še pilates, branje in tuj jezik. se mi zdi, da imaš čas kar zapolnjen, bi rekla, da je problem drugje

V Ljubljani nisem zaradi denarja, ampak zaradi tega, ker sem dobila službo za nedoločen čas, ki je v bližini svojega kraja ne bi našla. Prav tako sem v Ljubljani študirala in to je bilo 5 zelo lepih let.

@Aleksandra: ne pospravljam, ne kuham, ne perem in ne nakupujem. Na kosilo grem med službo, če živim sama nimam kaj dosti za pospravljat, cunje si perem doma, ker tukaj nimam pralnega stroja, po trgovinah pa tudi ne hodim rada. V čem misliš, da je problem?

Najprej: po diplomi se marsikaj spremeni. Verjemi, tudi doma je ali pa bo sedaj drugače. Tudi v velikih mestih je tako, res..so izjeme, tudi to drži, ampak jih je malo. Relativna študentska sproščenost na žalost ni primerljiva s realnostjo sodobnih poslovnih odnosv (uf, kako grozno se sliši..) .
In po nastopu službe se ljudje zelo spremnimo. Da ne govorim o kasnejši poroki, otrocih..
Pobrskaj še malo po MON-u-je dosti podobih tem.

Zato mislim, da je potrebno malce potrpljenja in vztrajnosti.
Če se držiš nekega vsaj približno urejenega življenskega stila in okolja, prej ali slej najdeš sorodne duše.
Predvsem pa ne stori ene največjih napak,ki so dostikrat v ozadju marsikaterega obupenega posta na MON-u ..
Ne išči si prijateljev ali celo partnerja v okolju, kamor sicer ne zahajaš in ti načeloma ni ljubo.

Torej, če se učiš, plešeš,mogoče potuješ..delaj to.. Ne hodi v ..ne vem..npr.disko, ali fenci lokale ali..kjerkoli že..če ti to sicer ni všeč.
Kajti, če tam najdeš nekoga, bo dokaj velika verjetnost, da je to njegov življenski stil (no, razen če je tak kot ti..) – ki pa ni tud tvoj stil..in problemi so zagotovljeni.

ljudje smo različni, jaz tako ne bi mogle živet nikjer, ker to mesto kjer ni hrane doma, kjer se ne kuha, kjer ni vonja po opranem perilu… to ne bi bil moj dom, ampak zgolj neko zavetišče.
če bi imela moja hči stanovanje v najemu, cunje pa bi mi domov nosila, bi jo že na vrtih obrnila. pralni stroji niso tako dragi, ji bi dala raje nekaj denarja zraven za pralni stroj, kot pa da mi hodi s cunjami domov koker ena šolarka.
kot že rečeno – različni smo

Daj Aleksandra nehaj srat. Cunje si perem in likam sama, poleg tega še očetove in bratove, čez vikend kuham in pospravljam po hiši. Mame pa na žalost nimam več ker mi je pred pol leta umrla in me na srečo ne more odgnati čez vrata tako kot bi ti svojo hčerko.Kar se denarja tiče, ga imam pa toliko, da lahko poleg pralnega stroja kupim še tebe in ni v tem problem.

Med tednom pa najbrž ne bom kuhala same zase, ob 5 popoldan, ko pridem domov iz službe.

@Borg: saj sem napisala, da se udeležujem stvari, ki me veselijo, ampak na tak način spoznaš znance, s katerimi uživaš v skupnih aktivnostih, po tisti urci pa vsak zavije svojo pot.

Počasi…

sem bila na istem in je pač trajalo kakšno leto, dve, da sem si ustvarila krog ljudi, ki so bili najprej znanci, potem pa že počasi kakšen celo prijatelj.

Kaj pa če bi se včlanila v kakšno društvo – tam člani preživljajo precej prostega časa skupaj saj imajo tudi skupne interese??? Kaj pa morebiti kakšna humanitarna dejavnost??

Jaz razume, kaj ti hoče sporočiti aleksandra.
Ljubljana ni tvoj dom in, iskreno povedano, se nisi niti malo potrudila, da bi to postal. Tvoj dom je še vedno na Štajerskem.
In dokler ne boš tega, kje si doma razpucala v svoji glavi, se boš počutila, tako kot pač se.

In če je tvoj odnos do drugih tak, kot si ga pokazala do Aleksandre (nehaj srat, lahko kupim tudi tebe itd), mi je tudi jasno, zakaj nimaš prijateljev.

@Piff: Jasno, da je moj dom na štajerskem, kjer sem preživela 19 let svojega življenja, vendar je bilo tudi študijskih 5 let v Ljubljani več kot čudovitih in te izkušnje ne bi zamenjala za nič na svetu. Ampak življenje ti prinese takšne in drugačne stvari. Prijatelji so odšli nazaj v svoje kraje, sama sem pač dobila dobro službo v Ljubljani in posledično tukaj tudi ostala.

@Egotrip: ne se sekirat zarad osnosa. Tako kot ona, tako jaz. Nisem spraševala po tem, kje je moj dom, kje kuham in kje perem. Ker to mi je jasno in mislim, da nima nikakršne veze. Dejansko stanje je takšno kot sem ga opisala in nanj se nanaša moje vprašanje. Ni pa nikakršne potrbe razglabljat o drugih stvareh. Je pa dost žalostno, če ona misli, da je dom samo tam kjer se kuha in pere.

@Lonika: v kakšno društvo pa naj se vpiše 25 letnica, da bo med svojimi vrstniki (plus minus par let)?

BBB, malo podeskaj po spletu. Ena izmed redovnih skupnosti (ali pa škofija) organizira v Ljubljani redna (večerna, popoldanska) srečanja za samske. Zanimiva in učinkovita zadeva.

no, ko mačka za rep potegneš zacvili in BBB je zelo hitro. ko se človek malo razpiše je hitro vse jasno.

piff – me veseli, da me razumeš

egotrip – se popolnoma strinjam s tabo

BBB – ti pa očitno imaš veliko denarja glede na to, da lahko vse kupiš, samo ne vem zakaj se s tem denarjem ne razvajate v rodni štajerski, da moraš biti zaradi nekih 2000 eur v ljubljani in biti sama – VSE ostalo, ampak VSE ostalo ti pa manjka – od kulture do…

skratka, kdor se s tabo ne strinja, oz ti ne igra glasbe za tvoja ušesa ni ok

želela bi te opozoriti le na nekaj – pazi na besede, svet je majhen, niti sanja se ti ne kako zelo

sama si iskala nasvet tukaj gor, brani se, če se ti že zdi, da moraš, samo na primeren način v kolikor ga premoreš

Odgovarjal bom le BBB direktno, ostalim le posredno.

BBB, tvojo situacijo razumem, saj sem sel po podobni poti, le kar nekaj let prej (diplomiral sem pred 18 leti) in tudi ostal v Ljubljani tako na podiplomskem studiju kot tudi v sluzbi, po kakih 10 letih mi je postala tudi Ljubljana (in Slovenija v celoti) nekoliko premajhna, zato ze vec kot 8 let delam v tujini (in zivljenje v tuji drzavi prinasa s seboj tudi mnoge osebne dileme, podobne tvojim, vendar so lahko mnogo zahtevnejse kot pri tebi – Ljubljana je vendarle se Slovenija – tujina pa je tujina). Kakorkoli, odlocal sem se sam zase – zdaj sem zadovoljen in cas mi je pokazal, da sem se odlocil prav.

Kaj ti lahko recem ?

Menim, da clovek mora slediti svojim ciljem, tako na karierni kot na osebni poti. Ce si nasla v Ljubljani primerno sluzbo, ki te veseli, krasno (mnogi namrec sluzbe sploh ne najdejo, ali pa jih ta ne veseli)! Ob branju tvojih popoldanskih dejavnosti (pilates,jezikovni tecaji) bi lahko rekel, da zivis dokaj polno zivljenje ze zdaj (morda sama tega ne vidis tako). Kako spoznati nove in zanimive ljudi ? To zahteva cas in mislim, da je prava pot: hoditi na prireditve, ukvarjati se z aktivnostmi, ki so ti blizu in prej ali slej bos spoznala enega ali dva cloveka, s katerimi se bos lahko spoprijateljila. In od tam naprej bo slo vedno lazje. Vsekakor pa ne obupaj in se ne obremenjuj s tem, kdaj se bo to zgodilo. Tega zagotovo ne ve nihce, a ce bos aktivna, se bo zgodilo vsekakor prej ali slej.

Srecno!

tako, BB, sedaj veš vse…če pa še kaj ne, kar povparšaj na MON, tu vse zveš, haha

Zdej pa vem kam je odšla vsa pamet sveta! Aleksandra jo je pojedla! (seveda pripravljeno na domačem štedilniku;-))))) Uhhh, ene ste pa res genialne!

Za BBB pa nimam nekega posebnega nasveta, vendar z mojega vidika bi rekla, da imaš vse, samo še uživat je treba začet!

Lej, če si v LJubljani našla službo za nedoločen čas in, če ne misliš kar tako oditi, je skrajni čas, da Ljubljano sprejmeš za svoj dom. Si urediš stanovanje tako, da ti bo prijetno, in ja, kuhanje in pranje, žal spada zraven.

To, da vsak vikend letiš na Štajersko, kjer pedenaš očeta in brata je tudi malce mimo. Ostani kakšen vikend v Ljubljani. V soboto in nedeljo je čisto druga scena kot med tednom.

Samo pri tebi je problem, ker ti se čez vikend vračaš domov, ti nisi doma v Ljubljani in s takim odnosom tudi nikoli ne boš.

@Analitik: hvala lepa, ampak nič kar je povezano s cerkvijo me na srečo ne zanima. Torej odpadejo tudi vsa duhovna srečanja s samskimi ljudmi. Nikjer nisem zapisala, da iščem moškega, ampak prijatelje, za katere ni nikakršnega pogoja, da so samski.

@Aleksandra s tabo se mi res ne da ukvarjati. Nekaterim kuhanje in pranje pač ni edino opravilo v življenju. Naše družinske situacije ne poznaš, niti ti je ne mislim razlagat, ker je itak ne bi dojela.

@Tangosan hvala za vse kar si napisal.:)

@Kiki saj nisem rekla, da mi materialno kaj manjka. Nič. Imam vse, tako kot si zapisala. Tudi nič materialnega nočem od nikogar.

@Piff v svojem stanovanju se počutim več kot prijetno, zakaj hodim domov pa je moja stvar. Tudi ti, enkao kot Aleksandra ne poznaš družinske situacije.

A ni pred kratkim Vesna1975 iskala družbo?

Drugega konkretnega nasveta zate pa nimam. Sem človek, ki hitro naveže stik, kar butnem in kar je, je. Zakaj pa po pilatesu in tečaju TI ne predlagaš, da greste še na kakšno pijačo?