Več preberite tukaj:

http://med.over.net/forum5/read.php?164,4656868

En velikaaaaaaaaaaanski BRAVOOOOOOOOO :))))))))))))))))

Za boljše razumevanje oz. za vse dvomljivce in tiste, ki želite bolj strokoven vpogled v situacijo “javnega bančništva” 😉 pa z drugega foruma kopiram tole – post je napisala študentka ustrezne stroke:

“Shranjevanje, prevoz in dostava, ko/če jih potrebujep, skupaj stane 1.510 € + 20% DDV. Sama sem veliko razmišljala o teh izvornih celicah, posebej, ker je to zae velik denar in hoče vedet, da ga bom res dobro vložila. Veliko sem prebrala, spraševala profesorje (študiram biotehnologijo in imamo ravno letos fino veliko predavanj s področja matičnih celic, tako da imam dostop do strokovnih mnenj ). Na koncu sem se odločila, da ne bom dala shranit teh celic v privat banke, ampak v javno banko, kjer je shranjevanje zastonj. Seveda je to odločitev posameznika, ampak vseeno bom napisala svoje argumente.

Vsi profesorji, s katerimi sem se pogovarjala, so mi povedali, da stroka to nasploh odsvetuje in da gre samo za izkoriščenje želje staršev, da bi za svojega otroka naredili kar največ, kolikor se da. Prvi problem je to, da so to privat ustanove, pri katerih ni nobene kontrole nad tem, kako kvalitetno so te celice dejansko shranjene. In to je zelo pomembno, kajti kasneje, ko se celice odmrznejo, se morajo veselo namnožiti in poleg tega tudi diferencirati v tkivo, katerega želimo. Drugi razlog je, da kvaliteta celic s časom pada. In v prvih dvajsetih letih bo le malo otrok dejansko te celice potrebovala. Tako malo, da je ta številka praktično zanemarljiva. Po dvajsetih letih, pa je izredno nizka verjetnost, da bodo celice še vedno toliko kvalitetne, ter da bodo genetsko dovolj čiste, da bodo uporabne za zdravljenje naših otrok. Tretja stvar je, da bodo te celice primerne za zdravljenje zelo malo bolezni. Znanost gre sicer naprej, vendar na tem področju ne tako zelo hitro, kot nekateri pričakujejo. Namreč zelo daleč je od enega odkritja in potem dejanske rutinske uporabe tega v medicini. Potrebno je ogromno raziskav, ogromno potrditev in dejansko so to občutljive zadeve, pri katerih gre pogosto kaj narobe. Ravno danes mi je profesor zatrdil, da se noben resen strokovnjak ne strinja s številkami, ki jih neocelica navaja, da bodo ozdravljive na ta način, temveč so te dosti dosti manjše.
Predlagal pa mi je javne banke. Ravno letos se bo v sloveniji odprla javna banka zarodnih celic, v katerih je shranjevanje kontrolirano, torej imajo celice zagotovo dobro kvaliteto in seveda zastonj. Tako lahko svojemu otroku v skrajnem in zelo malo verjetnem primeru te celice še vedno zagotovite in njihova kvaliteta bo takrat (vsaj prvih 20 let) zagotovo dobra. Seveda pa so te celice dostopne tudi drugim, kar je marsikomu negativna stvar. Negativna pa je predvsem zaradi tega, ker ne vejo za kaj se gre. Namreč noben ne bo teh celic uporabljal za kloniranje česarkoli, ker se to ne dela in nima smisla, da bi se delalo. Noben nima nič od tega. Kloniranje je mit, s katerim vas strašijo mediji. Prav tako ne bo nobeden delal nobenih drugih genskih manipulacij na vaših celicah. Raziskave v biotehnologiji se delajo na modelnih organizmih in ne na ljudeh. In stvari tudi ne napredujejo tako hitro, da bi se to čez 15 let počelo, prav tako ne napredujejo v to smer, temveč v smer zdravljenja raznih bolezni, saj je tukaj tudi največji ekonomski potencial. Sploh pa mi lahko verjamete, ker se s temi stvarmi ukvarjam, da je to zelo nadzorovano, sploh če se gre za neko javno banko, ki jo kontrolirajo različne inštitucije. Namen bank je čisto drug. Če se bo že kdo s temi stvarmi ukvarjal, se bodo to v drugih laboratorijih in ne s celicami, ki bodo v javni banki shranjene za naše otročičke. Če bi se tega bali, potem tudi ne bi smeli darovati krvi, ali pa kostnega mozga, s katerega pridobivajo matične celice. Lahko pa bomo s temi celicami pomagali kateremu drugemu bolniku z levkimijo, ali kakšno drugo boleznijo, ki bo takrat na ta način ozdravljiva. In tako komu rešili življenje. Čeprav ima seveda vaš otrok pri tem prednost in jih bo prvi dobil on. Tukaj je še ena stvar. Celice imajo na sebi posebne proteine, antigene, po katerih telo prepozna, ali gre za nam lastne, ali tuje celice. In izredno majhna možnost je, da bodo celice vašega otroka sploh ustrezale kateremu drugemu.

Uh, res sem se razpisala. Mene je zelo zanimalo kakšno je mnenje stroke o teh stvareh, ker mi je kot študentki to veliki denar in čeprav bi rada zagotovila svojemu otroku vse, kar potrebuje za lepo življenje, bom mogla za vsak evro dobro premisliti. In verjamem, da je tudi mnogo takšnih med vami. Zato sem vam to napisala.Seveda pa nočem nobenemu vsiljevat svojega mnenja. Le zdi se mi, da smo včasih premalo seznanjeni z golimi dejstvi, sploh kar se tiče tem s področja biotehnologije.”

Jaz bom samo nekaj dodala.

meni je bedarija kupit voziček za 600 eurov ali več, pohištvo ah in sploh, ne vem kakšne cunjice..

ja mogoče tega ne bomo rabili, mogoče bomo, ampak ziher se bolje počutim, da sem denar vložila v izvorne celice, kot pa v neko high kvalitetno opremo za se ven metat.

Ja tudi javne banke so mi Ok, ampak ko sem se odločala jih še ni bilo.
Nimamo denarja, bomo vzeli kredit, bomo že nekak, ker če bo z otrokom kaj, bi po moje dala vse kar imam, da bi mu pomagala.

Resnično me veseli odprtje javne banke zarodnih celic, saj sem to zdi veliko bolj smiselno, učinkovito, organizirano in nadzorovano početje. Me pa zanimajo zanimajo praktični detajli – kdaj, kje, kako …

Tudi jaz podpiram odprtje javne banke. Je pa tako: če imaš celice shranjene privatno, jih lahko koristi samo tvoj otrok, če jih daš v javno banko, ni garancije, da boš celice dobil, če bi jih otrok potreboval.

Joooj, vam kar malo zavidam vsem, ki ste zdaj noseče.

Sama sem 3x rodila, pa takrat ni bilo teh možnosti, še vedeli nismo za to.
Samo Boga lahko prosim, da moji otroci ne bodo tako hudo zboleli, da bi potrebovali to, kar smo ob porodu zavrgli.

Srečno vsem!

To je tako, kot krvna banka ali pa baza organov – če imaš vzpostavljen sistem, iz katerega lahko črpajo vsi (recimo cel svet, kot piše v priponkah zgoraj), potem lahko tudi ti dobiš tisto kar potrebuješ od njih, če je “zadeva” na voljo. Gre pač za nesorodne presaditve.
Sicer pa je po moje s temi zarodnimi matičnimi celicami tako – če otrok zboli za npr. rakom, a ni možno, da je ta zapis za raka ŽE zapisan v matičnih celicah? Ne vem, mogoče ima kdo več info o tem.
No, pa srečno vsem pri vaših odločitvah. Midva sva se odločila za javno bazo.

Ja mislim, da če otrok zboli za levkemijo njegove celice ne pridejo vpoštev ker so gensko obremenjene s tem podatkom. V bistvu bi prišlo vpoštev bolj če zboli njegov sorojenec (večja verjetnost za to da ustrezajo kot od kekega tujca, ni pa nujno) lahko porabiš njegove celice.
Midva bova tudi dala v javno banko.

To je tako, kot krvna banka ali pa baza organov – če imaš vzpostavljen sistem, iz katerega lahko črpajo vsi (recimo cel svet, kot piše v priponkah zgoraj), potem lahko tudi ti dobiš tisto kar potrebuješ od njih, če je “zadeva” na voljo. Gre pač za nesorodne presaditve.
Sicer pa je po moje s temi zarodnimi matičnimi celicami tako – če otrok zboli za npr. rakom, a ni možno, da je ta zapis za raka ŽE zapisan v matičnih celicah? Ne vem, mogoče ima kdo več info o tem.
No, pa srečno vsem pri vaših odločitvah. Midva sva se odločila za javno bazo.[/quote]

Če imaš… Ker pri nas sistem ŠE ni vzpostavljen, sva se midva odločila za privatno zadevo. Če bo pri naslednjem otroku javni sistem že “up &running” pa najbrž za javni.

Glede zapisa v matičnih celicah – kolega, ki se poklicno ukvarja z genetskimi raziskavami, je na mojo željo preštudiral kar nekaj znanstvenih člankov in mi pritrdil, da shranjevanje ni čisto brezveze (preden je predbral članke je bil mnenja, da je shranjevanje brez veze).

Tudi moj ginekolog je rekel, da stvar ni tako brezveze ampak, da je celic premalo in da je zato brezvezno shranjevanje…….

Ženske, preberte si odgovor dr. Pušenjaka v zvezi s to banko. Če povzamem na kratko je napisal, da je to po njegovem mnenju brez veze, ker so uporabne za tako ozek krog bolezni in to za tiste bolezni, ki se skoraj ne morejo zgodit (to je čist tako napisano, z glave, kot se spomnim). Sem se tud sama zanimala za to banko, pa tud denar ni problem, ko se gre za življenje tvojega otročka, samo baje je res nesmiselno.

Jaz v Pušenjakovem odgovoru ne vidim toliko nesmisla kot v kupovanju drage opreme. Vprašaj ga kaj si misli o tem, da kupiš voziček za 600 eurov.
Napisal je če ni dedno, da potem je malo možnosti, da boš ta rabil, ampak MALO. A ni to dovolj???

Seveda je možnost, da bodo matične celice prišle v poštev mala. Ampak, če se bog ne daj mojemu otroku zgodi bolezen, ki bi jo POTENCIALNO lahko ozdravili s shranjenimi celicami, se vsaj ne bom tepla po glavi, ker sem imela možnost, ki je nisem koristila. Zame osebno je 1.800 EURov vredno tega.

V medijih smo zasledili poziv za darovanje kostnega mozga za enoletno deklico. Dosedaj se je prijavilo čez 200 potencialnih darovalcev, pa ni bilo ustreznega, tudi med registriranimi darovalci ne. Tudi zato sem mnenja, da je, če imaš možnost, bolje shraniti otrokove celice, ker je v praksi težko najti darovalca.