Med.Over.Net

Partnerska in družinska posvetovalnica

Odgovarjajo: Jana Lavtizar, spec. ZDT, zakonska in družinska terapevtka • Jerneja Dimec Bratina, specialistka zakonske in družinske terapije, zakonska in družinska terapevtka • dr. Sabina Jurič Šenk, univ. dipl. psih. • mag. Uroš Drčić, transakcijski analitik - psihoterapevt

Strokovna pomoč družinam, partnerjem in posameznikom v osebnih stiskah in težavah v odnosih ter staršem pri vzgoji otrok.

Jana Lavtizar , spec. ZDT, zakonska in družinska terapevtka

JanaLavtizar

Jerneja Dimec Bratina , specialistka zakonske in družinske terapije, zakonska in družinska terapevtka

JernejaDimecBratina

dr. Sabina Jurič Šenk , univ. dipl. psih.

Sabina_JuricSenk

mag. Uroš Drčić , transakcijski analitik - psihoterapevt

Uroš Drčić

Je transakcijski analitik - psihoterapevt in direktor zavoda Revita, center za svetovanje in izgorelost, kjer vodi prakso individualne, partnerske in skupinske psihoterapije ter psihosocialnega svetovanja. Skozi leta psihosocialnega dela je tudi na podlagi lastne izkušnje izgorelosti dal poseben poudarek pomoči osebam s težavami s prekomernim izčrpavanjem. Vodi tudi svetovalno skupino prav za osebe s takimi težavami. Znanja in veščine s področja psihoterapije je pridobil v okviru študija na Univerzi Sigmunda Freuda ter specialističnega študija psihoterapije transakcijske analize na Psihopolis inštitutu pod mentorstvom priznanega psihoterapevta Zorana Milivojevića, TSTA. Je član Mednarodne zveze za transakcijsko analizo (ITAA). Poleg privatne prakse je Uroš v preteklosti več let delal kot psihoterapevt v programu za psihosocialno rehabilitacijo zasvojenih s prepovedanimi drogami Društva Projekt Človek.

Za g.Stanovnik

Default avatar

aknella

Pred leti sem že pisala na forum o svojih težavah pod naslovom: Sem čudna?Veliko se je med tem časom zgodilo.Takrat sem moža vrgla iz stanovanja zaradi nasilja,alkohola in varanja.Varanja si sama dolgo nisem priznala.Danes mislim,da sem ves čas vedela,samo priznati si nisem hotela.Še ko sva skupaj živela,sem našla morje dokazov,pa me je prepričal,da ni res.Verjela sem,ker sem hotela verjeti.Ker se med nama ni mogel odločiti se je zapijal in stresal svoj bes name.2 leti živiva ločeno,eno leto je tega,kar sem se srečala z njegovo ljubico,ki mi je do konca odprla oči.Do tistega trenutka sem si želela,da bi mi rekla,da ni res.Pa sta bila skupaj dve leti.K njej je hodil med vikendi,ko je meni trdil da dela v drugem kraju,da bo odplačal dolgove,ki si jih je z sp-jem nabral.Dejansko je živel z njo čez vikende.Ona je vedla zame,za otroke za dolgove v katere nas je spravil,a pristala,da bo ljubica.Ni hotela živeti z njim in,ko sva se midve srečali,sva šle obe k njemu,ker on ji je trdil,da jaz vem zanjo,in pred njo je vse priznal.Takrat ga je pustila.Problem pa je zdaj še težji in včasih mi je žal,da sem si odprla oči.Po nekaj mesecih sva se z možem začela pogovarjati,da bi rešila zakon,popravila kar se da.Mislila sem,da bo šlo.Ampak v meni ostajajo stvari,ko jih ne morem pozabiti.Pijančevanja,udarcev,to kaj je imel z njo,kam jo je peljal,na večerje,dopuste,potovanja(ki jih je verjetno del ona financirala),ljubezen,ki ji jo je dajal,jaz pa sem bila sam z 3 otroci,velikokrat brez denarja,avta,z kupom neplačanih računov.Ne misliti,da ne delam.Imam dobro službo,ampak zaradi njegovega sp-ja smo pred leti zapadli v kredite.Počasi sem se začela finančno dvigovati,tako,da ni več straha pred sodnimi izvršbami,lakoto.Jaz sem se spremenila.Ogromno knjig sem prebrala,prejokala,da sem prišla do tega,da ne popustim v zadevah.On pa,ko vidi,da se ne dam,začne zmerjati,me poniževati do konca,nič nisem vredna,uničila sem mu srečo v življenju,ga jaz varala,on me je udaril takrat,ko je bil pijan,da ni vedel kaj dela,da če bi ga pustila pri miru tega ne bi bilo,da me ima rad,samo jaz tega ne cenim.Najin zakon bi po njegovem izgledal takole:on ima polno kontrolo nad mano,grem sicer kamor hočem,ampak jih potem poslušam,da so vse moje prijateljice k.. in p...,da ga ne spoštujem,da si iščem ljubčke.Z nami bi bil čez vikend,čez teden bi pa kdaj pa kdaj prišel na kavo,toliko kot njemu paše,vse ostale skrbi so na meni.Finančne,otroci,to ga ne zanima.Vse kar reče je:Ah,boš že.jaz imam polno svojih problemov.Če mu nič ne govorim kaj se dogaja okoli mene,mu prikrivam,če mu kaj povem,zadevo obrne okrog in trdi drugače.Ko mu povem,da se ne želim pogovarjati več o najinem zakonu,začne jokati,da me ima rad,da mu je žal za vse,a čez pet minut sem spet jaz vse samo človek ne.Včasih je bil drugačen in pri njemu me je pritegnilo prav to,ko sem se z njim lahko pogovarjala.zdaj,ko načnem pogovor,začne s tako nizkimi in podlimi izrazi,da se ne znam spustiti na tako nizek nivo,da bi mu vrnila.takrat me spravi na to,da se počutim manjšo kot smet.Bolj se mu izmikam bolj rine vame.Imam občutek,da na vsak način hoče dokazati da sem slabši človek,kot on.Predlagala sem mu da greva do terapevta,pa odklanja.Na oster način se bojim z njim boriti,ker se bojim,da se bo spet začelo nasilje.Po eni strani bi rada da z pogovorom rešiva zakon,po drugi pa vem,da ni prihodnosti.Ne na tak način.
V decembru sva probala skupaj živeti.Pa nama nekako ni šlo.Hotel je samo mir,otroci ne smejo skakati,vpiti,ker je on utrujen,jaz ga naj ne bi nič spraševala kam gre in kdaj pride,v njegovem gsm-ju sem našla voščilo za novo leto,ki mu ga je poslala bivša,pa mi je pojasnil,da je on prekinil z njo,da pa se vsake toliko časa še slišita,da tudi če bosta šla na kavo,me to nič ne briga,ko je moj gsm zazvonil,je bil prvi pri njemu,preverjal vse kdo kliče,zakaj.Obseden je s tem,da imam drugega.In bolj sem mu dopovedovala,da nisem jaz tista,bolj je trdil,da je on res imel ljubico,ampak jaz sem slabša,ker sem jih imela več. Pa nisem imela nikogar.Denar je pa tako hotel imeti zase.Ko sem mu predlagala,da si razdeliva stroške,ali pa da imava skupne finance,je samo rekel,da lahko vzamem,ko ima,ko ne bomo pač imeli mojo plačo.Ampak on je teden po plači brez denarja,ker zapravi za stave in vrača dolgove,kolegom,od katerih si je sposojal.Pa kaj,bomo že je govoril,si bomo pa sposodili.Ne ne bomo si,ker ne maram tega,ampak bomo realno delali z denarjem.Potem pa sem ga spet hotela kontrolirati in voditi komando nad njim.Tako pa ne gre in je bilo vse narobe.Če mu kaj ni bilo všeč,je samo rekel,da bo šel pa nazaj k mami.Nisem mogla več vsak dan živeti v nesigurnosti kaj bo.Na koncu se je sam odločil,da gre k mami,ker bi moral biti sam popoldan z otroki,ker sem jaz delala popoldan.
Sama sem šla k terapevtki,ampak finančno ne zmorem,čeprav se mi zdi,da sem takrat začela na vse skupaj gledati drugače.Začela sem malo misliti nase.Želela bi vaše gledanje na vso zadevo.
Hvala Alenka
Default avatar

b72

Pa kaj z vami ženske??? A ne premorete niti trohice samospoštovanja? Nekako razumem tiste, ki vsa ta ponižanja trpijo zato, ker finančno še niso svobodne, ampak v vašem primeru? Kaj vas sploh še vleče, da razmišljate o njem kot o svojem partnerju? Ljubaezen: ne (je ne daje, vsaj vam ne), otroci: ne (tako ali tako imajo bolj malo od njega), denar: ne (ker vrača stare dolgove in dela nove). Kaj torej?

Ne razumem, res ne.

Če nimate denarja za terapevta, se izpovejte prijateljici, kolegici, nekomu, ki bo lahko na situacijo gledal z nevtralnim pogledom in vam odprl oči.

Pa brez zamere, želim vam da spregledate...
Default avatar

Estelle

Ceprav je namenjeno samo g.Stanovnik, ti bom vseeno napisala par besed. Sem otrok takih starsev kot sta vidva...oce alkoholik, celo otrostvo ponizevanje, zdiranje, psihicno in fizicno nasilje, nikakrsnega ukvarjanja z mano, mama je tud vedela za varanje, nikoli ukrepala, vedno jo je dajal v nic, bila je najslabsa, za vse kriva...
Prevec starsev se ne zaveda, da otroci vse vidijo in slisijo, vse vpijejo kot gobe in najbolj trpijo v teh situacijah. Se zdaj imam travme, pri 25., ne prenesem niti malo agresije, ker se mi takoj odvrti film oceta in obcutim vso stisko in strahove. Kot mladostnica sem se izogibala ljudi, da me ne bi prizadeli, nisem si upala nic povedati, pogovarjati, skoz sem jokala, bila depresivna, hotela narediti samomor, kaksna tri leta sem skoz pila in zurala, da bi pozabila na grozljive odnose, ki smo jih imeli doma, veliko sem pretrpela v sebi, nihce me ni zascitil, potolazil, opazil, da sem samo otrok, ki si zeli ljubezni. Se danes imam veliko problemov sama s sabo, ceprav ze veliko let delam na sebi, da bi se vzljubila, iznicila besede, ki mi vsakodnevno odmevajo v glavi: NISI VREDNA LJUBEZNI, ZA NIC NISI, NESPOSOBNA SI, GRDA SI...!!!!
Verjetno si imela v svoji primarni druzini podobno situacijo kot jaz, da te privlacijo taki moski. Imas nizko samopodobo in mislis,da si ne zasluzis boljsega moskega. Ko bos delala na sebi, se spoznavala in se vzljubila, bos kljub globoki ljubezni do njega(ki to ljubezen ni, ker tam ni prostora za nasilje in ponizevanje), sposobna zares oditi in UVIDETI,da to ni zivljenje, ki bi si ga kdorkoli zasluzil in zelel. Ce zdaj financno ne zmores, tud z njim ne bos zmogla, saj vidis, da je egoist, ki zapravlja za stave in je vecno v dolgih, ker se brez tega ne cuti zivega. Vem, da se spominjas zacetkov, ki so v vsaki zvezi lepi in zavajajoci, ampak takrat niti ne vidimo, niti ne pokazemo pravega obraza. A bi se sploh podala v zvezo s tem moskim, ce bi se ze na 1.zmenku napil, te ponizal in pretepel??? seveda ne, zato pa je skrival to tako dolgo, dokler ni postalo varno za njegove izpade, ki so v bistvu krik po ljubezni, ker se doma ni naucil ljubiti, ker ocitno ni imel ljubezni in misli, da ga nihce ne razume, ne mara in njegova premoc nad tabo, je vse, kar ima in zna. Ti pa mu to dovolis, ker ostajas, ker mu oproscas in tako dolgo bo tak, dokler bo imel obcutek, da se mu ni treba spremeniti, ker se vracas, mu dajes priloznosti in upas, da bo boljse. Ker je lazje ostati v poznanem okolju, kot se odtrgati od te "ljubezni", ki ti tako dobro potrjuje tvoje mnenje o sami sebi. Bos si res pustila uniciti zivljenje do konca, si lagala, da se bo spremenil, ce vidis, da ni v njem niti kancka zelje po spremembi in najhuje: pustila otrokom, da gledajo tragedijo, ki je nikoli ne bi smeli doziveti doma ter jim s tem unicila otrosko radost, igrivost, cistost?????
Nic nisem imela od otrostva, ker sem morala biti skoz tiho, mirna kot, da me ni. Postala sem marioneta, tako kot me je oce premaknil, tako sem stala. Ko je rekel, govori, sem govorila. Vse slabo sem tako potlacila, da se razen obcutkov, da bi najraje izrezala otrostva, nicesar ne spomnim. kje je bila mama takrat? Ponizno se mu je prepuscala, ker mu ni mogla nic, podrejena in zanicevana.
zgodba se odvija naprej, jaz sem odsla na studij v lj in zacela ziveti po svoje, brez njunega vpliva, ki me bo vedno spremljal, vecnih konfliktov in negativnega vzdusja. ves, kaj je bil najvecji strah in najvecja moznost? Da si najdem enega partnerja, kot je oce. Pa sem hvala bogu vse predelala v sebi, se odlocila, da si zasluzim ljubezen, da si ne dovolim nasilja in zlorabe. In tako sem zdaj v srecni zvezi polni ljubezni in razumevanja. Da se, le dovoliti si moras. Vsaka stvar je za nekaj dobra, ocitno je bilo vse to potrebno, da sem zacela polno ziveti in se imeti rada, se nauciti ljubiti, ampak je bilo vredno in vem, da bova s fantom eden od tistih zakoncev, ki se se na stara leta drzijo za roke in se jima na obrazu vidi, da sta izpopolnjena v ljubezni.
Upam, da sem ti dala misliti!!!
verjemi, da je veliko lazje shajati z nekom, ki se zaveda svojih napak in dejanj, ki se zeli spremeniti in obcutiti ljubezen. Ne da nista za skupaj, nekateri enostavno niso za nikogar. In vem, da bi bila komu drugemu odlicna zena,pri njem se ne mores izraziti,nicesar ti ne daje, za kar bi bilo vredno ostati, otrokom ne daje nic, kar bi jim pomagalo v realnem zivljenju. jaz vem, da bi bila brez oceta srecnejsa, tega ti otroci zdaj ne morejo povedati, ker si neizmerno zelijo biti sprejeti pri ocetu, on pa jih zavraca. ker ne zna drugace, ker je sam dozivel isto, tud on je bil nekoc samo otrok, zeljen ljubezni in pozornosti, ampak za to nisi ti kriva in niti slucajno nima pravice znasati svojega besa nate, ker se ne zaveda, da pri tebi lahko dobi ljubezen, le sprejeti je ne zna.
Svojo energijo vlagaj v otroke, ne vanj.
Prevelik custveni revez je, da bi mu lahko ti pomagala. In vse te obtozbe so samo projekcija njegovih napak in dejanj nate. Misli, ce on to pocne, da potem tud ti. Isce priloznosti, da sebi in tebi dokaze, da ni ljubljen. daje te v nic, ker se sam pocuti enako-nesposobnega, saj je skoz v dolgovih in nekoristen, prevaranega-ne samo,da vara tebe, najbolj vara sebe, neljubljenega-ker ima o sebi slabo mnenje in se nikakor nima rad,zato tud tebe ne more imeti, odpovedal je kot moz in oce. Ena velika nula je, le ti mu dajes obcutek,da je bog, ko mu dopuscas vse svinjarije, ki jih pocne tebi in otrokom.
Poisci si pomoc in zacni ziveti. Zivljenje je za pogumne.
lp
Default avatar

cec

[quote b72]Pa kaj z vami ženske??? A ne premorete niti trohice samospoštovanja? Nekako razumem tiste, ki vsa ta ponižanja trpijo zato, ker finančno še niso svobodne, ampak v vašem primeru? Kaj vas sploh še vleče, da razmišljate o njem kot o svojem partnerju? Ljubaezen: ne (je ne daje, vsaj vam ne), otroci: ne (tako ali tako imajo bolj malo od njega), denar: ne (ker vrača stare dolgove in dela nove). Kaj torej?

Ne razumem, res ne.

Če nimate denarja za terapevta, se izpovejte prijateljici, kolegici, nekomu, ki bo lahko na situacijo gledal z nevtralnim pogledom in vam odprl oči.

Pa brez zamere, želim vam da spregledate...[/quote]

Kot moški se v celoti pridružujem temu mnenju. V globalu res ne razumem zakaj si z njim, kajti ti moža sploh nimaš, že dolgo ne !
Default avatar

Ta prava Monica

Problem je v vas gospa,ker se ne morete odlepiti od njega..in kot pravi ,da ima on svojih problemov preveč,bodite še vi sebična,še enega problema v podobi njega res ne rabite..
Default avatar

Sabina Stanovnik

Lepo pozdravljeni ga. Alenka!

Veliko sem razmišljala o vas, saj sem vaše pismo odobrila že prejšnji teden in ga zaradi dopusta nisem uspela odgovoriti. Pomislila sem, da bi priredila resnico, nenehno sem se ukvarjala z eno stisko in skušnjavo po laži. Danes, ko sem odprla vaše pismo vem, da so vam ljudje veliko lagali, predvsem mož in da je laž in prirejanje resnice zaradi lastne krivde zelo močno del vajinega odnosa. Pismo, ki ste ga napisali je polno bolečine, izdanosti in ponižanja. Nasilje, alkohol, varanje razvrednoti žensko v polnosti. Veliko ste tolerirali in še vedno upate, da bo drugače v želji in upanju, da bi rešili zakon. Zatrjuje vam, da vas ima rad, ne zmore pa ohraniti niti toliko svojega dostojanstva, da bi prekinil z ljubico. Telefonski klici in kavice mu še vedno omogočajo stik z njo, s tem pa poniža in razvrednoti vas, saj ste njegova žena.

Ta gospod bo moral odrasti in prevzeti odgovornost za svoje vedenje. Vrnitev k mami samo pove, da je v sebi še vedno fantek, ki ni prevzel odgovornosti zase in za svojo družino. Vi pa ste mama treh otrok, kot pišete velikokrat brez denarja, avta, s kupom neplačanih računov, on pa na dopustu z ljubico. Grozne in težke stvari pišete o svojem življenju, ki je vse polno ponižanja, razvrednotenja in sramotenja. Kot opisujete, se počutite ob njem manjšo kot smet. To občutje vam daje on, saj se sam počuti manj kot smet, kar izražajo tudi njegova dejanja. Udarci, pijančevanje, kliko je ta gospod ponižan v sebi, da se spušča na nivo, kjer drugega popolnoma razvrednoti in poniža. Vsekakor pa to, da je sam v sebi zelo razbolel in ponižan ne pomeni, da ima dovoljenje to početi tudi vam. Tukaj se pojavi vprašanje vaših lastnih mej, ki so zelo porušene. Ne vem sicer kakšno zgodbo ste prinesli od doma, vsekakor pa niste opremljeni z občutkom do kje lahko ljudje pri vas še gredo. Te meje so zelo prepustne in razrahljane. Najverjetneje sta oba od doma prinesla veliko zlorab in sramotenja, ki so se zapisali v telo kot fizični spomin, sedaj pa se je vse to močno razvnelo med vama. Trpita najverjetneje oba, bolečino, zavrženost, razvrednotenje, ponižanje in sram pa nosite vi. Mož je svoj čustveni svet že zdavnaj zatrl, vam pa dal (skozi prevare, udarce, alkohol) vsa čutenja in vam povedal, koliko je v sebi razvrednoten in osramočen, brez dostojanstva. To pa ne pomeni, da morate tolerirati njegovo vedenje in najti sočutje do njegovih poniževanj. Kot prvo ovrednotite sebi vse, kar ste težkega v življenju pretrpeli, saj vam resnično ni bilo lahko živeti ob njem. Nakar počasi začnite postavljati meje, do kje lahko še gre in kaj je za vas dopustno in še sprejemljivo. Tolerirati telefonske klice in kavice z ljubico? Gospa, naredite temu konec, ali je za zakon, pripravljen iti na terapijo in graditi odnos, ali pa naj hodi na kavico k ljubici. Vi ne morete sedeti na dveh stolih. Že tako potrebujete veliko moči in energije za tri otroke, ob tem pa se še ukvarjate z njegovo ljubico in njegovimi pritiski in čutenji, ki jih čutite na telesu.

Preprosto bo gospod moral sprejeti odločitev ali nadaljuje odnos z vami na zrel in dostojen način, ali pa bo ostal nedozorel fantek pri mami. Vi pa poskrbite enkrat predvsem zase, na način, da se zaščitite pred vsemi zlorabami, ki ste jih tako dolgo dopuščali. Ob vas so še otroci, ki vas potrebujejo v polnosti kot mamo. Če ste preveč zasedeni z moževimi potrebami, željami in preigravanji, vas zmanjka na materinstu. Poskrbite predvsem zase in za otroke, mož pa se naj odloči kaj in kako želi živeti.

Lahko mi pišete tudi na e-mail, ali pokličete po telefonu.

Vse dobro vam želim v prihodnje.

Sabina Stanovnik, zakonska in družinska terapevtka
Midva-zakonski in družinski center, Ptuj
041/867-856
[email protected]
Sabina Stanovnik
spec. Zakonske in družinske terapije
Midva-Zakonski in družinski center, Ptuj
Tel: 030/333-009
E-mail: [email protected]
Default avatar

aknella

Hvala vsem za vaša mnenja.Vem,da ne bo nihče nič naredil namesto mene,vendar sem utrujena,izmozgana od vsega tega,kar se dogaja.Zavedam se,da ob takem življenju trpijo predvsem otroci,zato se trudim z njimi biti čimbolj ljubeča,razumevajoča,veliko se pogovarjamo,crkljamo,igramo.Čeprav je pri pubertetnikih včasih zelo težko postavljati pravila in meje,a kljub temu jim dopovedovati,da jih imam rada.A komaj čakam večer,ko se lahko zatopim v svoje misli.ne razumem zakaj se to dogaja.Zakaj meni?Kaj sem naredila narobe?Kaj bi morala narediti?Zakaj puščam,da me nekdo tako izigrava,ponižuje?A po naravi sem dobrovoljček,vedno nasmejana,hecam se,pojem,rada se družim z ljudmi,nisem zaprta vase.
Prebrala sem veliko knjig o medsebojnih odnosih.Spoznavam od kje ti vzorci,a nisem jih sposobna spremeniti.Ne vem pa zakaj ne,saj sem sama o sebo dolgo časa mislila,da sem drugačna,da sem trmasta,da znam zagovarjati svoja stališča,da znam z ljudmi-vsaj v poklicu in s prijatelji je tako.Zakaj pa doma ne znam?
Želim si odgovorov,spremeb,želim si zjokati vse kar me tišči in živeti drugače.Samo doseči ne znam.
Ravno,ko tole pišem,sem se odločila,da grem k terapevtki,bo že nekako.Vem,da nekaj moram narediti za sebe in za otroke,da ne bodo oni na istem,kot jaz,ker jaz sem na istem ali slabšem kot moja mama.
Ga. Stanovnik,javim se vam na vaš mail za nasvet kako naprej,kaj zdaj.
Hvala,Alenka
Default avatar

OSAMLJENA

s PARTNERJEM SVA BILA KAR NEKAJ LET SKUPAJ KI NISO BILA ROŽNATA PONIŽEVANJA ALKOHOL SE JE STOPNJEVALO IN VENDAR JE PRIŠEL OTROK.sKUPAJ SVA ŽIVELA ENO LETO PO OTROKOVEM ROJSTVU DRUGAČE JE PRIHAJAL IN ODHAJAL KAKOR SE MU JE ZLJUBILO.ZA OTROKA SEM VEČJI DEL SKRBELA SAMA ON PA JE BIL MAMIN SINČEK.VEDNO MI JE ZATRJEVAL DA ME LJUBI PO DRUGI STRANI PA PONIŽEVAL.ZDAJ SE JE PODAL V ALKOHOL IN VARANJE KI MU ŽE MOČNO RAZJEDA MOŽGANE .LJUBICA GA JE VRGLA VEN PRESELIL SE JE NAZAJ K MENI A SE SPET SESTAJA Z NJO.ŠE VEDNO GA IMAM RADA KAJ STORITI DA NEHA PITI IN POKVARJENO ŽIVETI SAJ OBA Z OTROKOM TRPIVA.ZDRAVLJENJE ZAVRAČA OB ENEM PA SE SMILI SAM SEBI IN SE IMA ZA ZELO SPOSOBNEGA POSLOVNEGA ČLOVEKA.VELIKOKRAT MI JE DEJAL NAJ GA PUSTIM ŽIVETI IN MU DAM MIR KO MU JE TEŽKO PA SEM MU DOBRA.
HVALA ZA ODGOVOR

osamljena

Moderatorji

Jana Lavtizar , spec. ZDT, zakonska in družinska terapevtka
JanaLavtizar
Jerneja Dimec Bratina , specialistka zakonske in družinske terapije, zakonska in družinska terapevtka
JernejaDimecBratina
dr. Sabina Jurič Šenk , univ. dipl. psih.
Sabina_JuricSenk
mag. Uroš Drčić , transakcijski analitik - psihoterapevt
Uroš Drčić