Kaj je sreča?
Ves čas berem in poslušam, da moraš srečo poiskati v sebi, da sreča ni tisto, kar je okoli nas, ampak tisto, kar je v nas. Ker vse okoli nas lahko gre, odide, izgine. Tisto, kar je v nas, pa ostane. Ste srečne zaradi sebe ali zaradi tistega, kar ste zgradile okoli sebe? Si predstavljate, da bi vseeno bile srečne, če bi ostale brez vseh in vsega? Zanima me, kaj je ta notranje sreča, jaz je pri sebi ne najdem.
oprla si zanimivo temo. jaz naprimer trenutno vidim največjo sreču v mojemu dragemu pa hčerki-morda to ni prav ker nista moja lastnima ampak me osrečujeta. ni bilo vedno tako-bile so tudi težave. kaj bi me še osrečilo? rešitev st. problema pa služa-ampak veste še kaj nič drugega kot vsaj še en zdrav otrok. samo še o tem razmišljam da več drugega ne videim in mam občutek da ne bom izpoplnjena dokler ne bom spet mamica.
morda ni pravo to je pa vsekakor bolše od iskanja materialne sreče.
odprla si zanimivo temo. jaz naprimer trenutno vidim največjo sreču v mojemu dragemu pa hčerki-morda to ni prav ker nista moja lastnima ampak me osrečujeta. ni bilo vedno tako-bile so tudi težave. kaj bi me še osrečilo? rešitev st. problema pa služa-ampak veste še kaj nič drugega kot vsaj še en zdrav otrok. samo še o tem razmišljam da več drugega ne videim in mam občutek da ne bom izpoplnjena dokler ne bom spet mamica.
morda ni pravo to je pa vsekakor bolše od iskanja materialne sreče.
Jaz sem kot macka, vedno pristanem na nogah in vedno se prilagodim v smeri, ki mene zadovoljuje.
Sreca je za vsakega nekaj drugega in je ni enotne za vse. Ziveti zivljenje, ki te zadovoljuje in izbrisati iz zivljenja stvari, ki nas omejuje, nervirajo, nezadovoljujejo … ter zaziveti svobodno, brez predsodkov in omejitev.
Morda bi res lahko rekla “svoboda je sreca”, da ne filozofiram prevec.
“Ziveti zivljenje, ki te zadovoljuje in izbrisati iz zivljenja stvari, ki nas omejuje, nervirajo, nezadovoljujejo … ter zaziveti svobodno, brez predsodkov in omejitev.”
Ej, to si pa moram dobro zapomniti in imeti za svoj moto. V bistvu že delam na tem, sam določenih predmetov v svojem življenju še vedno nisem pospravila na hladno!
Potem bom tudi jaz lahko rekla, da se notranje srečna. Manjka mi samo samozavest in korajža. Le kje naj jo najdem?
Sreča je resda v nas, a ne samo zaradi nas samih, temveč tudi (ali predvsem) zaradi ljudi okoli nas. Jaz si ne znam predstavljati, da bi lahko bila zares srečna, če bi ostala brez vseh. Življenje me je že postavilo na takšno preiskušnjo (ne sicer, da bi ostala brez vseh, ampak da sem določeno obdobje živela daleč od vseh meni dragih).
Jaz svojo (našo) srečo vidim v vsakodnevnih drobnih trenutkih, pa naj bo to skupno delo, ko se zraven neizmerno zabavamo in smejimo, ali pa sedenje zvečer na kavču v objemu dragega s knjigo v roki, ali pa objem, ki sem ga deležna ali pa ga podarim kar tako…