No, zdaj smo pa tam…kjer ni muh, bi rekla moja babi. Želim si dojenčka. Tako, pa sem izrekla. Dojenčka. Bila sem prepričana, da sem z majhnimi otročki zaključila, konec nosečnosti, poroda, dojenja…Hm. Stara sem 32 let, poročena, imam dve čudoviti hčerki, redno službo, rešen stanovanjski problem. Po drugem porodu oz., ko je bila druga hči že starejša, sva z možem prodala voziček, otroško posteljico, stolček za hranjenje, lupinico, otroške cotke veliko razdala…res sem bila prepričana, da ne bova več imela otrok. Zdaj pa…saj ne vem, ampak zbudila se mi je tako močna želja po otroku, srce mi pravi da, razum pa…kaj pa vem…a bo šlo finančno, pa nobene stvari nimam, pa da ne bosta hčerki za kaj prikrajšani (mislim tako, ker bom imela nekaj več dela s otročkom)pa kje bo otroček, ko bo večji (zdaj sta punci v eni sobi), a grejo trije stolčki v avto…pa razmišljam o temu, da bo šlo kar nekaj ljudi v luft…vem, ne bi smela. Kaj pa mož, boste vprašale? Ja, za akcijo je itak takoj ;-))) Vsakič znova me vpraša, če jaz to resno. Sicer proti ni, prej obratno, samo ga skrbi zame, pa če bom spet vse skoz dajala, pa nosečnost, porod, dojenje, nočna vstajanja (btw, moža ni veliko doma).
Srce ja, razum raje ne.

Ne bi rada, da mi bo čez deset, dvajset let žal, da nimam treh sončkov.

Saj vem, ne pričalujem od vas, da mi poveste, kaj naj naredim, ne pišem s tem razlogom…vrgla sem besede na papir, da jih sama preberem in razberem.

hvala in lep dan, Peggy

ena lepa pesmica… listen to your heart:)

Saj si vse povedala:))))

Mene je držala želja po tretjem otroku ene tri dni. Potem me je minila in nikoli mi ni bilo žal, da nimamo še enega.

Mene je pred letom dni tako močno prijelo. Jaz imam že štiri otroke in pet let več od tebe. Pa sem začutila tako močno željo po še petem otroku. Mož ne bi imel nič proti. Ni pa več tako vneto za kot pri prvih štirih. Mene še vedno drži. Ravno zdaj ima moja sestra eno majhno štručko. Bi jo kar posvojila. Imela sem kar nekaj težav pri četrtem porodu. Zelo velik in težak otrok in seveda mi nihče ne da zagotovila, da bo naslednji otrok lažji. Še enega takega poroda pa se čisto zares zelo bojim. Potem so še težave s službo. Jaz mislim, da preveč racionalno razmišljam. Enostavno se ne morem kar enostavno predat novim dogodivščinam naproti.

To je moja izkušnja. Naredi tako, da boš zadovoljna.

Jst že celo življenje poslušam bolj srce.
Ni mi žal za nobeno stvar. Srce se ne moti!
Ti pa, kokr češ. :-)))

Kot bi brala sebe:)))

In imamo tri. Je prekrasno (seveda tudi naporno, a lepšega je mnooogo več).

Citat iz Alkimista (Paulo Coelho), ki se je meni uresničil:
Kadar si nečesa res želiš, stremi vse stvarstvo k temu, da bi se ti sanje uresničile.

Kar pogumno na pot tvojih sanj.

Take pomisleke sem imela tudi sama.Da skrajšam-sedaj sem stara 33 let in imam krasnega leto dni starega sončka,ki gre žal kmalu v jasli.Imamo že dve šolarki,ki malega bratca neizmerno obožujeta in življenje ne bi moglo biti lepše.Z vsemi pomisleki sem se srečevala tudi sama-služba, stanovanje,moje zdravje,avto ,… In veš kaj,res se vse uredi.Nisem ravno nerealen tip človeka,vedno se zavedam,da se v življenju lahko marsikaj zgodi in gre marsikaj tudi narobe. Uživamo vsak dan sproti in res mi ni žal niti za trenutek.
p.s.
Me pa dajejo skomine po četrtem
bomo videli….

SE STRINJAM!!!

Če je želja tako močna jo uresniči, ker ti bo sigurno kasneje žal. Iz lastne izkušnje.

Lepo nosečnost, hiter porod in zdravega dojenčka,
Maja

Zivjo!
Uresničita to željo-kaj lepšega pa te v življenju še lahko doleti kot nosečnost in nov otroček-punci bosta sigurno uživali z njim in jima bo v ponos in veselje!Za druge stvari bo še čas takrat,ko maternica ne bo več “funkcionalna”…
Tudi jaz sem stara skoraj 32,imam 2 zdravi hčerkici.Upam pa da tudi mi še nismo zaključili…
Upam da boste poslušali svoje srce…Srečno!Čaja

Jaz sem leto mlajša od tebe, pa še enega nimam, pa skoraj sem ga že imela. Pri teh letih o treh otrocih tako lahko le sanjam :(((

Pa še nekaj sem pozabila napisat.

Dokler nisem imela tretjega sem povsod opazila le tiste družine, kjer so bili trije otroci. In gledala sem jih s tako toplino, žarom in močno željo, da bi tudi mi kdaj tako zgledali. SEm jim bila kar malo fouš:)

In zdaj smo tudi mi taki in je res krasno.

Uf jaz si tudi želim še enaga, pa moj ni za to. Pravi da je zadost eden. Stara sem 34 on pa 39 imava pa 12 let staro hčerko. Mene do lanskega leta ni nikoli zgrabilo, zdaj pa ko so se zadeve nekako uredile (hiša, krediti, služba…) me pa želja vedno bolj grabi. Ne vem kako naj mojega prepričam da bi imeli še enega dojenčka. Pa še kar naprej izvem za kakšno kolegico, ki je noseča. Bomo videli kaj bo prinesel čas, čeprav jaz nimam več veliko časa saj biološka ura kar tiktaka.
Tebi pa želim da se odločiš tako, kot misliš da bo najbolje.

lp

naredi plan in go for it.
plan: kako bosta vseeno delila delo z možem. Kako s porodniško, kako z bolniškimi, kako vse… kljub temu da je precej odsoten.
Vzpostavi si dobro fizično kondicijo (jo boš potrebovala, saj veš).
Če vama v zakonu dobro funkcionira, potem ne bi razmišljala. V bistvu si še mlada. Sedaj je tako, da se pri tvojih letih šele štarta z otrokom.
Jaz:
Drugi otrok pri 42, In če bi pohitela, bi imela še tretjega. Pa nisem:(

Poslušaj svoje srce.
sama sem si vedno želela le enega otroka in sem pri tej svoji želji vztrajala. Čeprav bi mogoče kdo še rad videl, da imam še kakšnega. Pač sem se tako odločila in mi ni prav nič žal.

Jaz sem pri nas ful navijala za tretjega, mož pa ni bil najbolj prepričan…zlasti finance so ga skrbele… ko pa sedaj pogleda ta tretjega, mu po moje ni žal niti za sekundo…. je tak prisrčen crkljavček, da si sploh ne predstavljam, da ga ne bi imeli….

Stara si 32, mlada in najlepša leta za materinstvo, zrela, izkušena, uživaj in pohiti in poročaj ko boš mamica!

če je želja, pri tebi je ogromna in pri možu tudi, verjemi, da je to največ in gre vse ostalo kar spotoma! na druge se pa itak ne oziraš ane;))..pohiti delat otroka, fofoš sem ti, jaz pri 42 bi ga imela takoj, pa se bojim rizika.

Če si ga želiš, zakaj ne?!! Kar na delo, pa čimprej;) Jaz sem stara 28, imam dva, in si jih želim še…pa jih žal ne morem več imeti. Če so tvoja rodila zdrava, zakaj ne? Da ti ne bo žal, zakaj jih nisi imela več.

Nikjer nisem zasledila tvojega razloga proti? Razen da si vse prodala…. Veš kolk je fino še enkrat na novo kupovati????
Res ne vem zakaj sploh razmišljaš? Jaz ti takoj naštejem vsaj pet razlogov zakaj se ne odločim za tretjega 🙂 ti pa še enega konkretnega razloga proti nimaš :)))) zato go for it!!!! Pa srečno!

Kot bi brala svojo zgodbo, samo, da sem starejša od tebe in sem morala zato z odločitvijo kar pohiteti. Zase mislim, da se ne bi nikoli sprijaznila z drugačno odločitvijo in bi mi bilo gotovo vedno žal. Odločila sem se ZA in to je bila moja najpametnejša odločitev v življenju. Že vidim, kako se boste imeli lepo. Si pa še mlada in mogoče nas boš kdaj celo spaševala o četrtem.:) Poročaj.

Jaz ti podarim lupinico 🙂

mišška, ti si pa zmagala:))))

Ja, tudi jaz sem bila lani na tem… in smo se vsi štirje (oba starejša otroka, mož in jaz) odločili za še enega pikca :))) Zdaj komaj čakamo, da se rodi :)))))))))))))))))))))

Punce moje zlate, kar solze mi tečejo, ko vas berem!!! Čudovite ste! Vsekakor se vam še javim.

Zdaj pa šibam domov k otročkom.

papa, peggy

Tudi mi bi še enega, predvsem jaz, pa me poleg tega, da sem veliko sama z otroki (in brez pomoči “od zunaj”), dajejo še leta, mojih 38 in moževih 42..:((((((((
Navijam vsaj zate!