Sem ravno dobila po mailu en posnetek grozljive nesreče. Sploh ne vem, zakaj sem odprla, ko itak nikoli ne odpiram takih stvari. Vse okoli razmetano, trupla… Ljudje pa mimo vozili, čeprav jih je nekaj še migalo…

Pa sem razmišljala. Peljete mimo? Ustavite? Zmrznete? Sama sem trikrat do sedaj prišla prva na mesto nesreče. Imava očitno s fantom srečo… In čeprav je vsakič izgledalo grozljivo (obrnjen avto na streho, sredi noči avto par metrov nižje v jarku, avto peljal na bankino in potem v dvignjen del priletel…), so na koncu vsi živi in zdravi zlezli iz avtomobila.

Čeprav sva šla vedno na kraj nesreče in želela pomagat, pa sem vseeno zmrznila in vprašanje, kaj bi bilo če bi bilo treba v resnici pomagat.

Sploh znate? Bi se znašli? Upa kdo priznat, da je peljal mimo in zakaj? Se je vam kdaj zgodilo, da je kdo peljal mimo vas?

Mislim, da tema ni tako slaba in da se lahko malo zamislimo.

Ja prišla enkrat prva na kraj nesreče. Kar nekaj avtov pred mano je peljalo naprej, jaz pa sem šla pomagat. Sta bila dva mlada fanta (14 – 16 let)nesreča s skuterjem. Enemu po par minutah ni bilo več pomoči, drugi je klical rešilca pa ni vedel povedati kje sta in kam naj rešilec pride. Mogoče bi nesrečnika rešili če bi že kdo prej ustavil.

To se mi še ni zgodilo. Vem, da bi gotovo hotela pomagati, ampak hudo dvomim, da bi znala. Ustavila bi, poklicala bi reševalce in policijo, kaj veš pa dvomim, da bi znala narediti.

Zadnjič se je ravno pred mano en zvrnil v jarek in na streho, pa sm kr peljal dalje, ker ni blo odstavnega pasa in nč placa za varno ustavit.

Sicer me je firbec matral kaj je blo, in kako mu je ratalo v jarek zletet na ravni cesti, ampak če bi ustavil kar tam sred ceste, bi ogrožal druge udeležence, in bi se še kakšen zaletel vame.

Je pa ustavil en drug na drugi strani ceste.

Ni se mi še zgodilo, da bi prišla prva na prizorišče nesreče. Edino kar vem je, da mimo ne bi peljala. Vsaj ustavila bi in poklicala pomoč (reševalce, policijo). Če bi pa znala pravilno nuditi prvo pomoč (oz. če bi se čutila za to sposobna), pa je, priznam, druga zgodba. Pred kratkim je bila akcija ozaveščanja vseh nas glede nudenja prve pomoči. Evo, priznam, da se nisem dovolj potrudila, da bi se primerno usposobila, da bi lahko suvereno nudila pomoč. Bo treba nekaj storiti v tej smeri!

Ja, z možem sva se peljala za avtomobilom, ki je zapeljal v jarek na obvoznici.

Sva takoj ustavila, hitro postavila trikotnik, ker se je zaradi firbca skoraj zgodila še ena huda nesreča. Potem je šel mož pogledat tistega človeka. sama sem prejšni dan ravno naredila tečaj iz prve pomoči za izpit. In sem bila še nekaj pogumna.

Sem ravno hotela za možem, ko mi je rekel: Ne hodi, ostani kjer si. Njemu ni več pomoči.

Počakala sva še na policijo da sva povedala kaj se je zgodilo, medtem je prišel tudi reševalec ki sva ga poklicala še preden sva vidla da je človek mrtev. Žal res ni bilo več pomoči.

Še nekaj časa sem bila pretresena, tisti večer pa mi je šlo skoz na bruhanje. Od živcev seveda.

meni se je sredi mesta zgodila ena neprijetna zadeva z avtom. sem ustavila, zraven je ustavilo še nekaj avtomobilov, vsi so spraševali če je za pomagat, ustavil je tudi en delovni avto in dva dečkota sta mi dejansko v parih minutah zrihtala mašino, da ni zagorelo … v roku petih minut so bili na kraju gasilci in policija, ki je odpoklicala rešilca, kdo je njih poklical sploh nimam pojma … komaj sem dohajala kaj se je dogajalo. Prav vsi so mi pomagali, pa sploh ni bila nesreča …

to ni bil edini primer ko sem dobila pomoč … je pa res, da sami vedno na cesti, ko vidimo da kdo potrebuje pomoč, pomagamo … ampak na kraj hude prometne nesreče pa nisem še nikdar prišla … če dobro razmislim bi kar otrpnila, ne vem če bi bila sposobna pomagat žal … poklicala bi pomoč kaj več pa ne vem … čeprav v kritičnem momentu gre človek lahko čez vse meje svojih dejanskih sposobnosti …

jA TA MAIL SEM TUDI jaz dobila pred 3 tedni in je res grozen!!!Je pa tudi mene čudilo zakaj tem ljudem ni nihče pomagal-pa še nosečnica je bila v enem od avtomolbilov!!!groza res ,kaj vse vidi naša policija in gasilci ko pridejo na kraj nesreče.

mateja t. a ni grozljivo? ma jaz pa nikoli ne odpiram takih mailov, danes pa sem. še zdaj sem trda od groze. ja tudi nosečnica, grozljivo, grozljivo. vsaka čast policajem, gasilcem in rešilcem.

Tudi jaz sem dobila ta mail pred nekaj tedni. G R O Z A. Sem mislila, da bom bruhala.

Kje ima folk pamet, da takšne stvari posreduje naprej?
Tisti, ki je posnetek objavil pa itak ni pri pravi.

Ja zgledalo je grozno. Po moje so bili – razen dveh moških – vsi ostali mrtvi.

lp

Ja, na žalost sem bila, v prvi osebi in sicer udeležena v nesreči. Vem, da sem bila v šoku, a imam spomine. Vem, da so ljudje gledali in odhajali, obračali z avti in motorji in odhiteli. Med njimi je bil tudi znanec. Še zdaj vidim njegov izraz na obrazu, pa je minilo veliko let od tedaj. Kar obrnil se je in odpeljal.Pomagali so mi ljudje, ki so živeli v hiši, pred katero se je zgodila nesreča.

kako se pa danes gledata? Ste kdaj spregovorila kaj besed o tem?

Tako, takrat sva bila oba najstnika. V kasnejših letih se nisva srečevala kaj dosti. Po dosti letih sem ga srečala v moji službi, kamor pač prihaja, dejmo rečt zaradi svojih študijskih obveznosti. NIkoli nisva nič o tem rekla, samo jaz ga gledam v oči, on pa mene ne.

Ni se mi še zgodilo, da bi prva prišla na kraj nesreče, sva imela pa z možem prometno nesrečo (noben drug ni bil udeležen) dvanajst let nazaj. Mož ni bil poškodovan, je šel iz avta do ceste in poskušal ustaviti kakšen avto (prometa ni bilo veliko), da bi prišel do telefona in bi nekdo poklical policijo in rešilca (možev mobitel se je ob trku raztreščil na prafaktorje), niti eden ni ustavil! Mu ni preostalo drugega, kot da gre ob pol šestih zjutraj med vikendom pozvonit k najbližji hiši…

ja prišla prva na kraj nesreče kjer se je sam sesul fant moje sestre, ki je bila ravno noseča…hvala bogu da takoj nisem dojela za koga se gre šele ko so prišli že drugi sem ugotovila da gre zanj…nasrečo je bilo na koncu vse ok brez hujših poškodb…avto pa sesut u ……

Ta mail sem dobila tudi jaz.Gre za posnetek iz Rusije ali od nekje tam okrog.Najbolj me čudi to, da tistemu možakarju, ki je ležal na trebuhu in premikal noge, ni nihče pomagal ali vsaj šel k njemu.Ne, raje je nek imbecil snemal nesrečo in trupla, ki so ležala tam.Skoraj sem bruhala, ko sem videla nosečnico, ki visi iz avta ven.Jaz sem celo mislila, da se ji trebuh premika, kot bi otročiček brcal v njem, pa so me potolažili, da so to verjetno le sence na posnetku.Grozljivo.

a lahko pokažeš ta posnetek

Ojla, a lahko ena pokaže ta posnetek, ker meni niti približno ne uspe.Hvala.Je pa ogled odsvetovan tistim z občutljivim želodcem.

Nisem bila prva, ki je prišla mimo, sem bila pa edina, ki se je upala k peški, ki jo je ena frajla zbila na prehodu za pešce.
Pri njej sem ostala do prihoda reševalcev (za 500 metrov so potrebovali več kot 20 min!!!), skrbela, da je lahko dihala, jo božala in ji prigovarjala, naj zdrži. Več nisem mogla narediti.

Žal je gospa umrla.

Frklja, ki jo je zbila, pa se je baje izmazala s tem, ker ni bilo nobene priče dogodka in je trdila, da ji je s pločnika padla pred avto.
To, da je bil avto ruknjen z leve strani, pa ni hotel nihče opazit.

Še to – v trenutku je bila ulica polna zijal, ki so bili jako pametni – da bi pa kdo pomagal, o tem pa ni govora.
Tisti, ki tako radi pasete zijala, si enkrat zamislite, kako bi bilo, če bi vi umirali sredi ceste, drugi pa bi se pogovarjali, kako vam teče kri iz ušes …

no, evo, pa že imamo firbce

Midva sva dve leti nazaj kolesarila čez en prelaz na meji med Italijo in Francijo,kjer s tudi tuneli. promet zelo redek, so pa na enem delu gradili še en manjši tunel in je bilo polno teh tovornjakov, ki so odvažali material. Fant je bil malo pred mano,jaz sem pa ravno iz enega tunela prikolesarila in sem se ustavila, da alo spijem. V tistem je pa tako treščilo, da sem vse spustila iz rok. Trčila sta tovornjak in avto, 10 metrov od mene, na vhodu v tunel, na polno, brez zaviranja. V avtu hudo poškodovan, a pri zavesti, šofer tovornjaka popolnoma v šoku. Mi nekaj govori v italijanščini, ga nič ne zastopim. Kličeva s fantom policijo, policaj ne zastopi niti besede angleško, probava nemško, tudi ne. Zajela naju je totalna panika, potem je hvalabogu pripeljal do kraja nesreče en domačin in poklical še enkrat policijo in reševalce. Kaj dosti nsmo mogli takrat pomagati, saj je bil avto popolnoma zverižen (nismo mogli nič odpret), smo samo voznika pazili in se pogovarjali z njim (kar v angleščini, čeprav me verjetno ni nič zastopil).
Mene drugače ni bilo nič groza in sem takoj priskočila na pomoč, me je pa zajela malo panika, ker naju policaj ni nič zastopil in pa potem se tiste minute do prihoda reševalcev tako vlečejo, ti pa samo upaš, da bo z voznikom ok in da jih bo vsaj dočakal. Ko so ga odpeljali je bil še živ in upam, da je preživel. Imam pa ta prizor še vedno pred očmi in se na tega voznika še velikokrat spomnim .

LP

pred leti je ob cesti ležal kolesar.ko sem ustavila ,mi je dejal da je mimo peljalo že najmanj 10 avtomobilov ,pa se ga ni nihče ogledal,telefona ni imel pri sebi,kasneje sem zvedela da je imel nogo zlomlje na dveh mestih

enkrat ponoči smo kot najstnice naletele na kolesarja, ki je negibno ležal sredi ceste, smo ustavile, priznam, da smo bile čist panične, ker nismo vedele ali je povožen ali mrtev ali kaj,…na srečo je bil le pijanček, ki ga je potem policija odpeljala na treznenje…vedno imam v glavi,da brezbrižen človek ni dober človek,upam, da če bom kdaj v taki situaciji, da bom lahko ohranila mirno kri in pomagala..

no, meni je pa enkrat zvečer avto crknil ob cesti. malo ven iz naselja. prvi avto, ki je bil za mano je ustavil, da sem lahko poklicala AMZS, da so prišli po mene.

na odvoz sem čakala več kot eno uro, ker je bila pač gužva, vključene sem imela pa blinkerje. v tistem času se jih je kar dosti ustavilo in vprašalo kako in kaj, pa še eni domačini so prišli pogledat, ker so od daleč videli, da stoji avto že dolgo na cesti… tako, da so včasih še dobri ljudje na svetu.

Ja, 2x. Imam srečo, da v takih trenutkih popolnoma izklopim čustva in delam strogo razumsko. Začnem hitro logično razmišljati in postanem čisto drug človek. Niti pomislim ne, da ne bi ustavila in pomagala! Čeprav sem imela prvič v avtu dojenčka, drugič pa malčka in dojenčka.

Me pa nič ne razjezi bolj kot DEJSTVO, DA VELIKA VEČINA ENOSTAVNO PELJE MIMO, SAMO TOLIKO UPOČASNIJO, DA PASEJO FIRBEC!!! JA, DEEEEREM SE!!!!
Enemu takemu firbcu, ki ni hotel ustaviti in mi pomagati s poškodovancem, sem vrgla kamen v avto!

Ko sem imela nesrečo sama, sem pa popolnoma odpovedala, zablokirala… Sama sebi nisem znala pomagati – no, cca. 20 avtov je peljalo mimo, potem pa mi je ustavil mlad fant – čefur, toliko da boste vedeli, kdo je boljši.