KAWASAKIJEV SINDROM
Moj nečak(1,5leta).Je ostal brez posledic, samo še kontrole ima na vsake tri mesece.
http://www.printo.it/pediatric-rheumatology/information/Slovenia/6.htm
tole sem našla na internetu.
Bolezen je dobila ime po avtorju, ki jo je prvi opisal (in se je pisal Kawasaki). Imenujejo jo tudi mukokutani limfonodalni sindrom. Pri tej bolezni gre za skupek bolezenskih znakov (sindrom). Pravi vzrok bolezni (etiologija) ni znan. Menijo, da tukaj ne gre za avtoimunske procese. V zadnjem času ugotavljajo, da gre za posebne vrste reakcijo na še neznanega povzročitelja, v kateri sodelujejo tako imenovani superantigeni, ki v telesu sprožijo hudo vnetje. V bistvu gre za neko vrsto sprememb, ki so podobne vnetju določenih malih krvnih žilic (arteriole). Spremembe lahko zajamejo tudi krvne žilice srca. Bolezen se najpogosteje pojavlja v starosti 1 – 3 let, manj do 7 leta in redko po 11 letu starosti. Fantki obolevajo več kot punčke. Največ so za bolezen dovzetni orientalci, manj črnci in najmanj belci. Pravi vzrok še ni znan, ugotovljena pa je povezava z nekaterimi bakterijskimi ali virusnimi obolenji. Ni pa dokazov, da bi bila bolezen nalezljiva. Značilno je, da bolezen začne nenadno, z visoko vročino, ki traja en teden ali več in jo je težko obvladati. Ob vročini poznamo še pet skupin bolezenskih znakov (simptomi). To so: 1. negnojno vnetje oči; 2. »malinast« jezik, živo rdeča in prekrvavljena sluznica ust in žrela in suha usta; 3. spremembe na okončinah (rdečina, zatekline, luščenje kože); 4. izpuščaj po trupu, ki ni značilen in je podoben škrlatinki ali ošpicam in 5. negnojno vnetje bezgavk na vratu. So še nekateri znaki, ki lahko spremljajo to bolezen. Za diagnozo potrebujemo najmanj štiri znake.
Zdravljenje z imunoglobulini je zelo izboljšalo prognozo bolezni in kvaliteto življenja. V zdravljenju je pomembna tudi acetilsalicilna kislina (Aspirin), ki jo dajemo še do 8 tednov po prenehanju akutne faze bolezni.
_______________________________________________________
V medicinski literaturi je kar nekaj podatkov o Kawasakijevem sindromu in njegovi povezavi z virusom ošpic, čeprav sodobni medicinski priročniki trdijo, da je ta bolezen neznane etiologije. Povsem možno je, da je Kawasakijeva bolezen le različica netipičnih ošpic (Martin 1997, Makhene 1993, Whitby 1991).
_____________________________________________________________
Veliko informacij še lahko najdeš na internetu, vendar ti iz lastnih izkušenj povem, da boš najbolj verodostojne informacije dobila od zdravnikov, ki zdravijo tvojo punčko.
Laiki si namreč iz podatkov, ki so objavljeni ustvarimo zelo izkrivljeno sliko.
Vse bo še tako kot mora biti!!!!
Srečno!
Pozdravček!
Moj takrat triletni sin je prebolel kawasakijev sindrom. Če želiš, se mi javi na mail [email protected], da ti posredujem tel. – če želiš seveda 🙂
Tudi mi imamo za sabo to neprijetno izkušnjo pred petimi leti. Uf, kakšna diagnoza in slaba prognoza. Danes je na srečo vse bp. Ne vem kako je pri vas, upam, da so bolezen odkrili pravočno in bo zdravljenje uspešno. Od tiste bolezni dalje gledam drugače na otroka, živim za danes, ne za jutri.
Poznam še dva primera. Če rabiš še kaj informacij, javi. Moje dete se je zdravilo na pediatrični kliniki, nekateri pa so na infrkcijski.
Še nasvet: zaupaj zdravnikom in ….moli in upaj, da bo s srčkom vse uredu. Nočem te strašiti, bolezen je ozdravljiva. Res pa je, da je to relativno neznana bolezen. Le pogumno.