Med.Over.Net

Duševno zdravje

Odgovarjajo: Bernarda Dajčman, dipl. soc. del. • Špela Sečnik, delovna terapevtka

O pomenu duševnega zdravja, duševnih stiskah ter možnih izhodih iz njih.

Bernarda Dajčman , dipl. soc. del.

bernardadajcman

Špela Sečnik , delovna terapevtka

Špela Sečnik

Odvajanje od antidepresivov

Default avatar

efektin

Spoštovani,

že več kot dve leti se zdravim za depresijo z zdravilom Efektin. Že lani sem poslusila z zdravilom prenehati, pa enostavno ni šlo....Grozno....Pojavili so se nazaj vsi znaki depresije, zraven pa tudi telesne bolečine. Zato sem nadaljevala do zdaj, spet poskušam prenehati, pa ne gre in ne gre...Zato me zanima ali je kdo imel podobne probleme, ali to res pomeni, da moje telo ne proizvaja hormona serotenina? Ali sem res obsojena na dosmrtno uživanje zdravila proti depresiji...

Za vaše odgovore, ki mi v tem trenutku veliko pomenijo - hvala.
Default avatar

Maja Kunčič

Pozdravljena,

mislim, da je odločitev, da boš spregovorila na forumu zate zelo dober korak, ki te bo morda pripeljal do prave poti reševanja tvojih težav.

Pri antidepresivih naj ne bi prihajalo do odvisnosti. Vsekakor pa se moraš o spreminjanju oz.ukinitvi terapije predhodno posvetovati s tvojim psihiatrom, po posvetu se boš lažje odločila kako naprej. Morda si se prehitro odločila za ukinitev terapije in bi samo potrebovala daljše zdravljenje. Samo ugibam, saj nisi nič napisala kaj ti svetuje tvoj terapevt. Moraš se zavedati, da lahko eden in isti antidepresiv na različne ljudi zelo različno deluje, tudi ko gre za stranske učinke.
Moja kolegica je na tem forumu že omenjala društvo DAM in tudi v tvojem primeru se mi zdi pametno, da se na njih obrneš za kakšno informacijo ali nasvet.

Srečno in če ne boš takoj našla rešitve ne obupaj.
Default avatar

efektin

Pozdravljena Maja, hvala za odgovor...Za odvajanje se odločam skupaj s psihijatrom. Tudi on pravi, da antidepresivi ne povzročajo odvisnosti, odgovora na moje probleme, ki nastanejo, ko začnem dozo zmanjševati - pa tudi ne dobim. Ko sem prejšni teden - ko so se začeli problemi, psihijatra poklicala mi je odgovoril, da sem pač prehitro začela z odvajanjem in da naj spet začnem jemati zdravilo kot prej in počakam par tednov in potem poskusim ponovno....Mi pa ne da miru - kaj pa je lahko za par tednov drugače?
Hvala za informacijo o društvu DAM - bom poskusila poiskati na internetu.
Default avatar

Oče samohranilec

[quote efektin]Spoštovani,

že več kot dve leti se zdravim za depresijo z zdravilom Efektin. quote]

Pozdravljeni,
Nobeno zdravilo ne pozdravi depresijo. Naloga antidepresivov je, da nas pomirja in obdrži v nekakšnem statusu QVO, dokler sami ne ugotovimo in (kar je najbolj pomembno) odpravimo vzroke za našo depresijo. Zdravilo boste lahko opustila šele takrat, ko boste ugotovila vzrok vašega depresivnega stanja in istega odpravili.
Pred 25.leti sem začel jemati pomirevala in antidepresive, saj drugače nisem bil zmožen funkcionirati. Vzrokov za depresijo je bilo več, od ločitve, skrb za prepuščenega otroka, izgube premoženja (razpad skupne države), izgube delovnega mesta,....vzroki so se seštevali in stopnjevali. Ob Avoxinu sem redno jemal še Apaurin ali Dormicum in druga pomirevala. ( moj osebni zdravnik (starega kova) mi je razložil, kaj in koliko mi lahko pomagajo zdravila, za ostale pogoje pač moram poskrbeti sam. Začel sem delati na lastni samozavesti, analizirati sebe in svoje zmožnosti, se sprijaznil z izgubami in si določil en sam cilj v življenju - vzgoja in izobraževanje mojega otroka.Vsak prosti čas sem prebival v naravi - sam s svojimi misli, se sprostil ob šumenju potočka ali prepevanju ptic. S časoma sem opuščal pomirevala, ter antidepresive jemal le v nujnih primerih po potrebi. Zadnje tri leta sem brez kakršnihkoli zdravil, še za glavobol jih ne jemljem. Sprijaznil sem se z izgubo, socialna podpora plus občasni zaslužek mi zadostuje za skromno preživetje, svojo dušo pa napajam ob pogledu na otrokovo diplomo.
Kako malo potrebujemo, da smo lahko srečni.
Default avatar

lunina_ptica

Pozdravljena,

Veseli me da kdo omeni, da je skušal opustit antidepresiv in opiše kaj se je zgodi, ko preneha. Pojavijo se simptomi umika kemikalije iz telesa in hudo biokemijsko neravnovesje. veliko je formumov za samopomoč ob odvajanju v angleščini. Eden takih je www.cymbaltasurvivors.com novejša zdravila povzročijo neke vrste abstinenčno krizo. Kot si omenila , telesne bolečine, stanja podobna gripi, bruhanja, navali jeze, manije, samomorilsko vedenje.
v članku http://web.archive.org/web/200202022141 ... action.htm je dolgotrajen protokol za tiste, ki občutijo hude stranske učinke ob jemanju antidepresivov in priporočila kako odnehati. Vsem ki ste uspeli prenehat čestitam za pogum in uspehe.
Praviloma imajo zdravniki pomanjkljive informacije, ker jih farmecevtske firme spretno filtrirajo. V poplavi informacij in s preveč dela se tudi ne morejo poglabljat. Zato je važno da uporabniki tudi opravimo domačo nalogo.

lp
mati samohranilka
Default avatar

angika

Pozdravljeni!

Tudi sama že skoraj 2 leti emljem effektin, zadnje pol leta vsak drug dan, sedaj pa skušam ukiniti. Trenutno jemljem vsak 3. dan. Problem je, da je zelo težko, vedno me boli glava, rahla omotica in slabost. Težko stojim, če ležim pa znaki niso tako očitni. Težko je, ker vsak tretji dan težko opravljam vsakdanje dejavnosti, zaradi takšnega počutja. Včasih si to stanje lajšam s kakšnim lekadolom ali kaj podbnega. Zanima me kako najlažje opustiti zdravilo, živčnost in napetost je bila prisotna le prve 3 dni po zmanjšanju zdravila, sedaj pa so še vedno prisotni ti glavoboli, ki so prisotni zjutraj na dan ko je spet na vrsti zdravilo, proti večeru pa je malo bolje, potem pa je 2 dni spet normalno počutje. Antidepresivi naj ne bi povzročali odvisnosti, ampak vseeno zakaj je tako težko prenehati?
Hvala in lp
Default avatar

Maja K.

Draga "angika"!

Se opravičujem, ker ti nisem takoj odgovorila, vendar kakšno temo malo dlje premlevam, da si razbistrim glavo in bolje vem, kaj napisati.

Torej, najprej, kaj bi rekla: Vsakdo, ki jemlje zdravila, naj vse v zvezi z njimi dela po navodilih tistega, ki mu jih je predpisal!!! Menim, da se ni niti najmanj pametno igrati s to zadevo.

Ker nisem zdravnica ali farmacevtka ali kaj podobnega, ne morem, nočem in ne smem v zvezi z zdravili prav nič drugega govoriti. Slišala in brala pa sem, da imajo večinoma vsa zdravila stranske učinke in da lahko povzročajo odvisnost. Najbolj razvpit primer v zadnjem času, ki ga večina od nas pozna, je Michael Jackson. Človek, ki bi lahko imel vse, ni pa imel ničesar, ker ni imel zdravja (ne fizičnega ne duševnega), je najbrž ravno zaradi napačne uporabe zdravil propadel. Verjamem, da je imel kup stisk in težav, vendar se je z njimi neustrezno spopadal.

Na tem mestu bi zapisala še nekaj. Zdravila po moje zdravijo samo simptome, vzroki pa ostajajo, zato pomagajo samo do neke mere. Zato se več kot strinjam z enim od zgornjih zapisov, DA SE JE TREBA UKVARJATI PREDVSEM Z VZROKI. Pri tem nam lahko najbolje pomagajo terapevti, zato se raje odločite zanje in bo potem tudi težav z zdravili manj ali pa morda nič. Res so terapije trdo delo in marsikdaj neprijetne, a dolgoročno so veliko bolj učinkovite, ker nas pozdravijo, zdravila pa so morda OK kratkoročno oz. tam, kjer ne moremo, nočemo ali ne znamo drugače, vidimo pa, kakšne nevšečnosti vse nam nakopljejo na dolgi rok.

Zavedam se, da je lahko to samo moje razmišljanje, vendar VEČ GLAV VEČ VE. Eden ti bo povedal tako, drugi drugače, potem pa se boš ti po svoje odločila.

Upam, da sem ti vsaj malo pomagala z napisanim.

Srečno!

Maja

PS. Aha, naknadno sem se spomnila na javno osebnost, ki je zelo konstruktivno pristopila k depresiji in bo morda še koga od vas navdahnila za kaj drugačnega: ANDREJ KAROLI z Vala 202. Če se prav spomnim, on ni jemal nič ali pa zelo malo zdravil proti depresiji, si je pa prav izdelal "program", ki se ga je držal in mu je tudi pomagal ozdraveti. Bistvo je, na kratko, da zdravila niso edina rešitev. Je pa treba najti pravo osebo in pravi način, ki te pelje k ozdravitvi.
Default avatar

kiara123

Pozdravljena gospa!
Tudi jaz imam enake probleme skoraj dve leti jemljem CIPRALEX 10 mg, sedaj pa želim prenehati z zdravljenjem, pa sem že večkrat probala in je zelo hudo. En teden sem začela zmanjševati vsak dan po polovičko, nato sem hotela to še nadaljevati pa sem se tako slabo počutila, v glavi se je dogajalo kot da mi gre električni šok skozi glavo, vrtoglavice, slabost, zmedenost...
Pa še to moram povedati meni je dala anatidepresiv osebna zdravnica, zato ker sem ji povedala da se zelo sekiram za stvari ki niso pomembne večkrat mi gredo stvari zelo na živce pa me je vprašala če želim jemati antaidepresiv da se bom bolje počutila. Seveda mi ni povedala kakšni so stranski učinki, da ko prenehaš jemati se stvari pojavijo nazaj nikoli se to ne pozdravi.
Upam da se je ostalim zgodilo lepše po ukinitvi antaidepresiva, kajti jaz zopet jemljem celo tableto, ker me je strah opuščati to zdravilo.
Lepo pozdravljena!
NATAŠA
Default avatar

kkkkkkkkk

ja jaz sem zdravila odklonila, poizkušam sama s športom in samoanalizo, če bi imela dovolj denarja bi sigurno se odločla za terapevta, vsak dan eno uro, ker vidim, da mi pogovori 1x mesečno zelo koristijo
psihologija mi je vedno bila všeč, zato veliko berem, in mi je nekako najbolj všeč NLP-neuro-linguistic programming (ne vem če sem prav napisala)
potrebna je pa volja, zavestna odločitev, da boš delal na tem vsak dan, vedno
kar se tiče odvajanja, postopno dol(pomenbno je da je to takrat, ko se ti sam odločiš oz. začutiš, da bi zdaj pa lahko znižal), čim več športa, da se ti zviša ""hormon sreče"
Default avatar

Solzica

Pozdravljena.


Že po rojstvu hčerke pred 15 leti sem padla v poporodno depresijo, panične motnje imela itd. itd... Nakar mi je čez 2 leti mož umrl in od takrat naprej sem začela z AD in pomirjevali. Res sem se počutila v redu, ampak,ko sem AD prenehala pred 2 letoma, sem šele ugotovila, da to nisem bila jaz. AD človeka čisto spremeni. Jaz sem bila brez čustveh, brez solz.. v glavnem grozno..


Pred 2 letoma sem pa začela z napitkom REVITA-matični mleček, in po pitju 4 kg tega čudežnega napitka, sem se tako dobro počutila, da sem postopoma v roku 2 mesecev opustila AD, pomirjeva sicer še ne, ker sem tudi od tega odvisna, vendar me življenje po moževi smrti zelo teplo, in še vedno nisem stabila glede privat življenja( ne bi tu opisovala vse kaj se mi je dogajalo, v glavnem ostala sem z 2 malima otrokoma, na cesti 3 tedne po pogrebu moža ker so me vrgli iz podnajema.. itd. itd.,) V teh 13 letih se čudim sama sebi kako sem lahko preživela vse to, ko pomislim zdaj nazaj... Pa sem.. Volja, volja.. pozitivno mišljenje.. in se da. Ne bom rekla, da sem zdaj super, ampak živim vsaki dan sproti, in si ga poskušam narediti čimbolj prijetnega, in seveda moja dva sončka sta mi bila v veliko oporo. Danes je eden polnoleten, ena je ravno stopila v puberteto. Ni mi bilo lahko sami spravljat moja dva srčka gor, oz. ju še vedno, ampak danes sem ponosna mama na njiju. Sem pa dala vse od sebe samo za njiju. Marsikdo mi je i reklel ja boš videla, bosta zrastla in šla. ( to so ti, ki jim otroci na 2 mestu. menis ta bila absolutno na 1. mestu). Uh.. to me je tako pogrelo... Ampak kot sem rekla, danes sem ponosna mama na moja dva bombončka.


Če želiš si lahko prebereš del mojega življenja pod MATERIALNA POMOč.... Izredna denarna socialna pomoč.. pod nikom MANDA.. pa upam, da lahko ta moje klavrno življenje da marsikomu moč, da se da marsikaj prenesti in upati na boljše dneve... Vsekakor v prvi vrsti si mora sam človek pomagati.. 3/4 je odvisno od nas samih...


SREČNO


LP
Default avatar

kiara123

Pozdravljena!
Ko prebiram kako trpite drugi vidim, da ni nobenemu lahko. Mislim namreč na Vas gospa ko ste ostala sama z dvema otrokoma. Lahko rečem to je pa res hudo, in ni nič čudnega da človek postane depresiven po vrhu vsega kar ste prestala. Sedaj vidm da jaz pravzaprav nisem prav nič potrebna AD - jev proti vašim težavam ne vem če bi vse to prestala in z mojim življenjem ki se sekiram za vsako malenkost pa moram jemati Ad -JE. Menim da bi bilo zelo dobro če bi se vsi mi ki smo zapadli v AD-je lahko sestali in se ustno , ter osebno srečali ter kaj pomenili in spili kavico, kajti mi bi se lahko najbolje razumeli drug drugega, tako bi bilo življenje lepše če lahko svoje bolečine deliš z sebi podobnimi. Kajti če nekomu poveš da jemlješ antidepresiv te ima že za malo čudnega, da nisi čisto vredu v glavi in se do tebe drugače obnaša. Jaz sedaj ukinjam AD jemljem vsak tretji dan polovičko, v dveh letih sem se zredila 10 kg. Po vsem tem kar sem mislila da bom pozdravljena pa je moja usoda enaka kot je bila pred dvemi leti ko sem začela z zdravljenjem enako se sekiram za vse, imam hude vrtoglavice, sem zopet živčna drugega nisem pridobila kot na telesni teži. Sedaj lahko sklenem, da je vse v glavi za vse smo odgovorni mi sami rabimo samo okrog sebe dobre ljudi, prijatelje s katerimi lahko iskreno pokramljaš se zaupaš, ter sprehod v naravi. Za vse ostale ljudi, ki te ne razumejo pa greš drugo pot.

Lep pozdrav!
Nataša
Default avatar

Solzica

kiara123 je napisal/a:
Pozdravljena!
Ko prebiram kako trpite drugi vidim, da ni nobenemu lahko. Mislim namreč na Vas gospa ko ste ostala sama z dvema otrokoma. Lahko rečem to je pa res hudo, in ni nič čudnega da človek postane depresiven po vrhu vsega kar ste prestala. Sedaj vidm da jaz pravzaprav nisem prav nič potrebna AD - jev proti vašim težavam ne vem če bi vse to prestala in z mojim življenjem ki se sekiram za vsako malenkost pa moram jemati Ad -JE. Menim da bi bilo zelo dobro če bi se vsi mi ki smo zapadli v AD-je lahko sestali in se ustno , ter osebno srečali ter kaj pomenili in spili kavico, kajti mi bi se lahko najbolje razumeli drug drugega, tako bi bilo življenje lepše če lahko svoje bolečine deliš z sebi podobnimi. Kajti če nekomu poveš da jemlješ antidepresiv te ima že za malo čudnega, da nisi čisto vredu v glavi in se do tebe drugače obnaša. Jaz sedaj ukinjam AD jemljem vsak tretji dan polovičko, v dveh letih sem se zredila 10 kg. Po vsem tem kar sem mislila da bom pozdravljena pa je moja usoda enaka kot je bila pred dvemi leti ko sem začela z zdravljenjem enako se sekiram za vse, imam hude vrtoglavice, sem zopet živčna drugega nisem pridobila kot na telesni teži. Sedaj lahko sklenem, da je vse v glavi za vse smo odgovorni mi sami rabimo samo okrog sebe dobre ljudi, prijatelje s katerimi lahko iskreno pokramljaš se zaupaš, ter sprehod v naravi. Za vse ostale ljudi, ki te ne razumejo pa greš drugo pot.

Lep pozdrav!
Nataša


Čaw Kiara.


Verjemi, da ko se obrnem nazaj, ampak se raje več ne, sploh ne morem dojeti, da sem dala vse to skozi, pa še vse ni napisano, kar je bilo. Verjemi pa, da je res vse v naših glavah, sigurno tudi življenje nas tepe, ampak takrat se moramo znati koncentirati na naš um.

Jaz sem tudi za srečanje, kajti v živo na štiri oči ob prijetni pijači je čisto nekaj drugega pokramljati in si vliti energije , kot pa tu vitrualno komunicirat.


Moj mail je [email protected]..... če želiš mi piši... pa si izmenjava telefonski številki.


SREČNO.... LP
Default avatar

kiara123

Pozdravljena!
Imamo enak problem, samo da sem jaz jemala Cipralex 10mg dve leti. Sedaj pa želim zdravilo opuščat začela sem počasi, vsak dan polovičko dva tedna nato vsak drugi dan polovičko pa so se začeli zelo hudi odtegnitveni simptomi, vrtoglavice, slabost, elektro-šoki v glavi, razdražljivost, jokavost. Sedaj pa ne vem kako naprej, splošni zdravnik mi je rekel da je potrebno AD-je opuščati počasi to je tako zjutraj pol tabletke zvečer pa četrtinko 10 dni nato pa 10 dni četrtinko zjutraj in četrtinko zvečer, nato pa samo četrtinko zjutraj in nato končat. Toda jaz sem po posvetu prejšnega splošnega zdravnika delala narobe ker sem vsak drugi dan jemala polovičko, ker pravijo psihiatri da je treba AD- je jemati redno vsak dan in nato počasi opuščati in tako končat. Že tri mesece traja ta moja borba pa še ne gre sedaj pa ne vem ali sem tako potrebna AD jev ali sem narobe končala, sedaj sem zopet na plovički ker si ne upam prenehati, zato ker sem zelo razdražljiva in v večnem strahu kaj bo z menoj zakaj ne morem končati. Pa še to da sem začela jemati zdravilo sem povedal splošni zdravnici da sem po naravi bolj nervozna in se boj sekiram za vse nepomembne stvari in mi je predlagala da bi začela z AD-ji saj se to da pozdraviti. Za povrhu vsega sem se tudi zradila za 7 kg.
Upam da vam uspe in lep pozdrav!
Default avatar

se ena

Tudi jaz sem postopoma prenehala.Najprej 3/4 in nekaj dni polovicko in potem cetrtinko in nato vsak drugi dan nekaj casa in potem vsak tretji, tako da sem potem na koncu jemala vsak peti!! dan cetrtinko. Ena mi je lepo razlozila, da so tablete kot birgle, ki jih ne potrebujes vec, pa vendar so nekje prisotne in jih lahko vsak cas spet vzames. Pri meni je potem razum rekel, ce zdrzis vsak peti dan z cetrtinko, kar je tako kot nic, oziroma je celo zdravnik rekel, da je nic!, potem bo slo oziroma mora iti tudi brez! In je res slo!
Veliko zaupanja vase vam zelim!
Default avatar

Tilia

Tudi jaz zmanjšujem količino AD; Cipramil jemljem 2 leti in pol. Leto in pol sem jemala po 2 tableti, kar je 40 mg. Moja psihiatrinja je rekla, da to ni tako zelo visoka doza. Nato sem jemala eno tableto, zdaj pa že dva meseca po polovico. Kakšnih sprememb nisem opazila, zato bi rada še zmanjšala in postopno ukinila. Vendar moja zdravnica meni, da je bolje, da ne, saj je poglavitni razlog za nastanek depresije pri meni še vedno prisoten - to je zelo psihično izčrpavajoča služba - in da bom zato morala jemati tablete vse do penzije, tako je rekla. V zadnjem času se zelo trudim z različnimi oblikami sproščanja in z jogo, in moje počutje je dokaj stabilno. Res bi bila rada brez zdravil. Po drugi strani pa si ne želim preživeti še enkrat vsega trpljenja, ki sem ga zaradi hude depresije morala prestati.
Rada bi našla koga s kakšno podobno izkušnjo.
Default avatar

Maja K.

Draga "Tilia"!

Zelo sem vesela tvoje iskrenosti in truda, da bi delala in živela drugače. S svojim pisanjem si me spodbudila k temu, da nekaj napišem.

Namreč, že kar nekaj časa sem "jezna na svojo državo", saj smo poleg Hrvaške, Albanije in Švedske edina država v Evropi, ki uradno nima priznane homeopatije. Pa bi bilo naravnost čudovito in še kako potrebno, da bi bila. Zakaj?

Poglej, na tem mestu ti povem samo 1 primer (jih je pa še veliko veliko!), kako deluje klasična medicina in kako homeopatija. In da ne bo pomote: sem za to, da obe hodita z roko v roki, tako kot je to večinoma povsod po svetu.

No, poznam žensko, ki je šla zaradi svojega slabega počutja k svoji splošni zdravnici. Ko je povedala, kaj jo vse teži, ji je zdravnica predpisala pomirjevala, uspavala in še antidepresive. Vsa ta zdravila sicer pomagajo, a ne takoj, pa še kup stranskih učinkov imajo. Nekako se ni najbolj videla v tem, zato je spraševala naokoli in naletela tudi name. Svetovala sem ji, naj se obrne na zelo dobro homeopatinjo pri nas, dr. Ano Krušič Kapljo. Šla je k njej in dobila za svoje stanje homeopatska zdravila. Njen problem je bil, da je bila izgorela od službe, majhnega otroka, svojega načina razmišljanja in funkcioniranja. Homeopatska zdravila so ji takoj pomagala, nimajo nobenih stranskih učinkov, ne postaneš odvisen od njih in še dosti drugega dobrega je pri njih.

Draga "Tilia" še 1x, poglej, to je npr. 1 primer. Sploh ne rečem, da bi se vse stiske in težave morale reševati tako. Ljudje smo različni in vsak se najde v nečem drugem. Je pa vredno premisleka in morda kdaj tudi uporabe tega. V prejšnjem Poletu (v četrtek, 15.04.2010) je nemški zdravnik homeopat zelo podrobno govoril o vsem tem. Če koga članek zanima, naj mi nekako javi, da mu pošljem kopijo.

Močno upam, da bomo imeli kmalu tudi mi to področje urejeno in da bo marsikomu zato lažje, bolje, ceneje, z manj škode,...

Moj komentar:

- "da bom zato morala jemati tablete vse do penzije": Mislim, da je to čisto pretirano reči, saj obstajajo še druge možnosti za boljše počutje. 1 izmed njih je gotovo homeopatija. "Fino" bi bilo, če bi kdo od vas napisal, s čim je pa on imel dobro izkušnjo in ni bila ravno klasična medicina.

- "Res bi bila rada brez zdravil": Ja, glede na izkušnje npr. s homeopatijo je to čisto možno.

In da ne pozabim: Za več informacij lahko pokličete dr. Ano Krušič Kapljo osebno na: 031/369-409, od ponedeljka do petka med 7. in 8. uro in med 15. in 16. uro. Kot vem, v Sloveniji dela še kar nekaj drugih homeopatov, vendar prav veliko imen na pamet ne vem.

Upam, da bo informacija koristila mnogim izmed vas!!!

Maja
Default avatar

polonca5

Draga Maja,

tole je zelo koristna informacija, res hvala za podelitev. Ali veš kakšne so kaj cene pri dr. Ani Krušič Kaplja.
Default avatar

Maja K.

Draga "polonca5"!

Se opravičujem za bolj pozen odgovor, a v ponedeljek se nisem spravila odpisati, v torek je bil praznik, v sredo in četrtek mi ni delal Internet, v petek pa sem imela nepredvideno "gužvo".

Kar se cen tiče, ti lahko napišem samo to, da so zelo ugodne in zelo normalne. Za bolj konkretne podatke pa je bolje, da se obrneš kar nanjo. Kot povsod, so tudi na tem področju nekateri, ki jim je bolj do tega, da zaslužijo, spet drugim pa je res do tega, da pomagajo ljudem. In gospa Ana je gotovo ena izmed njih (teh drugih).

Upam, da ti bo informacija prav prišla.

LP. Maja
Default avatar

Štefka

Zdravnik bi rekel, da se odmerjanje zdravil, ki jih opisujete dodajajo v manjših odmerkih ter nato povečujejo in obratno. Ravno tako je značilno, kot bi rekel zdravnik, da v kolikor se nekdo skorajda ali že dobro počuti, da je potrebno nadaljevati zdravljenje še nekaj časa po tem, kljub "dejstvu", da se človek že dobro počuti.

Edini nasvet, ki bi ga podal zdravnik je, da ne zaključujte zdravljenja na svoje roke, ker ga v nasprotnem nikdar ne boste zaključili. Če je zdravnik odločil, da se nekaj zmanjša in gre za poslabšanje, bo ponovno predpisal terapijo. Vendar, če sami ne boste sodelovali, so vsa vprašanja zastonj.

Upoštevanje le tega ter nedelovanje brez svojega lastnega truda, izboljšanja ne bo. Z lastnim trudom in pomočjo zdravnika, s katerim sodelujete, bo vse ok.
Default avatar

anko1

Jaz sem po dogovoru z zdravnikom prenehal z jemanjem antidepresiva po dobrih dveh mesecih, saj so bili stranski učinki (predvsem zaspanost, neka odsotnost) prehudi, medtem ko večjega pozitivnega učinka ni bilo.

In kmalu po prenehanju se pojavi cela kopica novih težav katerih do takrat nisem imel nikoli, tako hudih, da so me dobesedno prikovale na posteljo. Preden sem začel z jemanjem antidepresivov sem funkcioniral normalno, le kot so že nekateri omenili, veliko sem se sekiral, pač po nepotrebnem. Po prenehanju jemanja pa sem popolnoma odpovedal, komaj vstal iz postelje, stanje je bilo vsaj 10x slabše.

Saj je bilo rečeno, da ni pametno prehitro prenehati. Pričakuješ, da po prenehanju pač zdrsneš nazaj v prejšno stanje. Ampak, da se ti pa stanje tako poslabša, kot bi bilo porušeno celotno kemično ravnovesje v možganih...od ravnotežja, gibanja, vida, apetita, prebavnih motenj..skratka groza.

Mislim, da ti tabletki le niso tako nedolžni...