Kaj je bilo v Jugoslaviji boljše kot je danes v Sloveniji?

imel si sluzbo imel si denar bilo je malo skoraj nic brezposelnih
kolikor za kerga

lp:))))))))

vsaj službo pa flat si mel “garantiran”… zdej pa še socialne nimaš..

* inflacija je požrla vse kredite
* zakon o delovnih razmerjih je ščitil lenuhe in komuniste
* bajto si postavil kjerkoli. Za en teden si se šel spočit na Povšetovo pa si “odplačal” črno gradnjo, če pa si bil v partiji, ti pa še tega ni bilo potrebno.
* komunisti so imeli ogormno protekcij – od tega, da si lahko tudi brez šole prišel na vodilno mesto do tega da so imeli razne dodatke pri plači…

Sicer si pa še nisem čisto na jasnem a je to bilo to dobro ali slabo – odvisno na kateri strani si bil!

otroci smo imeli domovinski čut.

Službo si mogoče res imel, kar se pa denarja tiče je pa tako (to vem po pripovedovanju mojih staršev), da si moral za en televizor delati več mesecev in da je bilo skratka vse tako full drago, da si nisi mogel za eno plačo privoščiti nič. Ali je to za vas dobro?

Kako to misliš, da si imel garantiran flat?

Tega bi lahko otrokom vcepljali tudi danes. Zakaj jim ga ne?

Kako to misliš, da si imel garantiran flat?[/quote]

Če si bil v partiji ali, če si prišel iz južnih republik, če si bila samohranilka, si ga dobil endvatri. Vsi ostali pa ne tako zlahka.

Za veliko dela si dobil veliko plačo, služba ni bila problem, če si le hotel delati.

Priden in delaven človek je bil cenjen, ljudi niso merili in ocenjevali po stopnji izobrazbe.

V Jugoslaviji sem bila veliko bolj zadovoljna in srečna kot sem sedaj.
Tudi ljudje smo bili boljši, manj hinavski in zavidljivi, vladala je harmonija, ljudje še niso bili tako materialno usmerjeni……

lp

Boljša je bila muzika, boljši so bili filmi, najboljše pa je bilo, da si lahko šel v Sarajevo,Beograd ali Dubrovnik brez čakanja na mejah…

Meni je pa zdaj lepo.

“Če si bil v partiji, če si prišel iz drugih republik, če si bila samohranilka, si ga dobil mimogrede” (fiata namreč) – kakšen komentar! Pa kako morete biti tako kritično zajedljivi brez dokazov ?!

“priden in delaven človek je bil cenjen” – ojej! Dobri stari časi so posledica slabega spomina! Ljudje so sicer delo v resnici bolj spoštovali kot danes (ko je “v modi” zgolj zabava, šoping, počitnice…), to pa zato, ker porabništvo ni bilo politično sprejemljivo. Tudi jamranje kar naprej in šinfanje oblasti ni bilo dovoljeno. Ni bilo vsiljivih reklam in trgovin s pestro ponudbo, pa je bil folk srečen in zadovoljen s tistim, kar je imel.

Služba je bila res bolj zanesljiva kot sedaj, tudi dobil si jo laže. A to spet ni bila posledica državne ureditve, ampak tega, da smo v Sloveniji znali narediti dobre in lepe proizvode, ki so bili vseeno cenejši kot tisti iz Nemčije, in smo jih pač na velikem JU-trgu uspešno prodajali. Ker je bil uvoz blaga za široko potrošnjo v Yu zelo omejen, smo pač imeli delo!

No, jaz nimam nostalgije po tistih časih, čeprav sem bila takrat mlada, zdaj pa nisem več. Oglejte si realno življenje za Kolpo in Sotlo, potem pa se le v miru prepustite nostalgiji.

Tega bi lahko otrokom vcepljali tudi danes. Zakaj jim ga ne?[/quote]

Kaj pa je v tem dobrega?

Jaz pa sem bila zelo vesela, ko je Juga razpadla iz enega razloga.Vedela sem, da bom lahko opravljala svoj sanjski poklic, brez da zanikam tisto, kar živim: hotela sem namreč postati učiteljica, zraven pa živeti toliko krščanskega življenja, kot bi ga pač imela potrebe (no, sem precej “flegma” vernica, vseeno pa sem vesela, da grem lahko v cerkev, kadar mi paše, dam otroke k verouku in zakramentom, grem na cerkveni pogreb…in pri tem delam kariero v šolstvu v okviru svojih želja. V Jugi je bilo to povsem nezdružljivo, če je kdo to poskušal, je potegnil takratko.
Skratka, vse je bilo bolj flegma, v službi so mnogi lahko zabušavali, rdeča knjižca je prinesla tisto, za kar moraš danes garati… demokracije za različno misleče pa ni bilo. Čeprav me, kot vse na pragu srednjih let, daje nostalgija, lahko mirno priznam, da je za človeka, ki zares hoče delati, vlagati vase in napredovati, danes bolje. Slabše je predvsem za tiste, ki se ne zmorejo ali nočejo opreti na lastne sile, ampak bi se želeli na državo.

:)))
Draga Meta, ne fiata, ampak FLAT! Stanovanje, Meta, stanovanje:)

In, ja, bila sem tam v tistih časih, kandidirali smo za solidarnostna in družbena stanovanja, poznali smo lestvice in videli, kdo jih je dobival. Hm, z dokazi ti težko postrežem, ker podatkov za takrat nimam kje dobiti, ampak mi pa dobro deluje zgodovinski spomin.

Kaj pa ti trdiš, če jaz nimam prav, kdo je prioritetno dobival stanovanja?

Službo si mogoče res imel, kar se pa denarja tiče je pa tako (to vem po pripovedovanju mojih staršev), da si moral za en televizor delati več mesecev in da je bilo skratka vse tako full drago, da si nisi mogel za eno plačo privoščiti nič. Ali je to za vas dobro?[/quote]

kot da pa zdaj zivis k grof a
saj sem ti napisal kokr za kerga

Me zanima koliko bi se jih javilo, da bi naslednjih sedemnajst let (spet) živelo v SFRJ? Kako je bilo? NIČ ni bilo ali pa tako malo, da ni bilo ne za “žvet ne za umret..” V tem je vic. Ni bilo denarja, ni bilo robe, ni bilo svobode govora, za demokracijo smo vedeli iz ameriških filmov. Zato tudi ni bilo zavisti, hinavščine, ker razen gospodov v ZK, večina folka ni imela drugega kot slabo plačane službe, v katerih se je eno figo delalo, bolj dremalo; edino kar je bilo v redu, je bil delovni čas od 6. do 14., da so si tisti res pridni ljudje vse popoldneve sami zidali hiše in desetletja niso videla dopusta, beri morja. Govorim za leta od 1945 do 1982, do tam večinoma nobenemu ne seže spomin. No preživeli smo in se včasih zraven še upali smejati.
Mogoče se bo nostalgikom pobožna želja živeti v tem opevanem kvazi socialističnem sistemu uresničila, če bodo letos spet volili bivše komuniste.
Aja, stanovanja smo čakali, da smo brado dobili, če smo ga sploh,seveda. Ker si bil kar naprej na listi s premalo točkami, če nisi bil “ta prav”. In čisto prav je napisala ena, da so ga dobili najprej tisti z rdečo knjižico potem južni bratje, ki so se dostikrat kar na silo vselili v kakšno izpraznjeno stanovanje in zraven bentili in grozili, če ni bilo po njihovo, nazadnje pa samohranilke, ponavadi kakšno mini garsonjero.

Sicer pa je to samo en mali pogledek nazaj, za velikega bi lahko človek napisal hudirjevo debel roman.

Bili smo mlajši:))

Tudi v času Yuge si učiteljem nihče ni branil hoditi v cerkev, biti cerkveno poročen in dati otroke v šolo. Vsaj na tem koncu Slovenije kjer sem jaz odraščala. Mariskatera moja osnovnošolska učiteljica je živela krščansko življenje. Seveda pa ni bilo sprejemljivo o tem razlagati otrokom v šoli. Vera je bila nekaj zelo osebnega. In prav je tako. Ne pa tako kot danes ko bi Cerkev rada bila ta glavna vsepovsod. Tako v politiki kot v šolstvu in še kje.

Premalo prostora in časa bi bilo naštevati vse kar smo imeli dobrega v naši bivši domovini.

Res je, da je v vsakem sistemu tudi kaj negativnega, toda tako ponižan, brez pravic, izkoriščan, teptan in poteptan pa ni bil človek verjetno že od sužnjelastništva kot je sedaj. Da delata dva pri hiši, pa niti ne moreš preživet, plačat položnic in osnovne stvari,da si moraš najemat kredit, da kupiš hrano, veste kaj, pa naj še kdo reče, da nam je zdaj bolje. Ja no, mogoče enim???

Tisti pa bodite raje tiho in ne se norca delat iz nas, ki se iz dneva v dan borimo za preživetje…..

“komunisti so imeli ogormno protekcij – od tega, da si lahko tudi brez šole prišel na vodilno mesto do tega da so imeli razne dodatke pri plači… “

Danes je isto, če si član stranke na oblasti…Poglej samo koliko managerjev se zamenja, ko stranka izgubi volitve.. Denarja imajo pa še krepko več kot so imeli takrat. In mi krepko manj.

Sem med tistimi, ki imamo več materialnih dobrin in boljšo plačo zdaj kot v Jugi. Pa vendar se dobro spominjam, da so lahko družine z dvema fizičnima delavcema poleg štirisobnega stanovanja (štiričlanska družina) še hišo gradile. Cegli in drug material so bili zelo poceni, graditi so ti pomagali drugi vaščani kot si ti pomagal njim. Bajta je bila postavljena v kratkem času. Pa ne samo za samohranilke, ljudi z juga in še koga. Stanovanje je praktično vsak dobil, in ni ti bilo treba biti v partiji za to. Takih razlik v plačah ni bilo, delavec in direktor nista imela takih razlik v plačah kot so sedaj. In to da je bilo treba trobiti v isti rog s komunisti sploh ni res. Dobro, prav naglas nisi smel šimfati čez državo, ampak tudi komunist nisi moral biti, da bi lahko dobro živel.

da nisi smel živeti krščanskega življenja, je navadna laž. Moja teta je bila vedno verna in je tudi v tistih časih hodila v cerkev, poleg tega pa je bila na vodilnem položaju v neki firmi. Nihče je ni gnjavil zaradi tega. Tudi ena mojih učiteljic v OŠ je bila verna. To smo vsi vedeli, da hodi vsak dan v cerkev, vključno z ravnateljem. Pa ji nihče ni nič hotel. Seveda pa ni z nami debatirala o veri. Povedala nam je samo to, da je verna in da hodi v cerkev. In se mi zdi čisto prav, da tudi danes učitelji ne gnjavijo učencev s svojimi verskimi občutji. To je privat zadeva in nima v šolah kaj iskat.

TOČNO TAKO JE!!!

Pri nas je delal samo oče,delal je cele dneve (sedaj delata lahko cele dneve oba in še ni nič bolje) a je z lahkoto preživel in nahranil 5- člansko družino.
Prav nič nam ni manjkalo, mi smo živeli v izobilju.

Ne vem kako je bilo z ostalimi, jaz govorim kako je bilo v jugi MENI in vem da mi je bilo lepo!!!

Mlajši smo bili.