
7.1.sem rodila punčko,40 2/7, porod sprožen zaradi premalo plodovnice, težA 3600, 54CM, glavicA 36CM.
4 ure po porodu sva se 1. dojili in to sva počeli celo noč, rojena je ob 22 52, podnevi je spala po 4 ure, kadar so jo previli sem jo proklopila na dojko, drugo noč, ko še nsem imela dovolj mleka so ji ob 3h ponoči dali dodatek 20 ml in spala je 5 ur, potem sva se lepo dojili, jaz pa sem hitro dobivala mleko, 3 dan sem imela naval mleka, mala pa se je že začela rediti, 2 dan je imela 3410 in 3 odpustni dan 3430. Ker sem imela ogromo mleka mala pa bi sesala non stop mi elikokrat zbruha, ne polije, cel obrok in potem takoj išče še. Naval mleka je popustil, punčka naenkrat poje cca 80ml(tehtam pred in po dojenju), potem malo polije, se ji kolca in tako joče, da ji dam še, ko poje še od 30-40ml, včasih poliva, včasih ne, 2 krat pa mi je zruhala celoten obtok. Tudi sicer opašam da se ji po dojenju dviguje in kadar leži jo slil na bruhanje, ne vem, ali od sline,ki se kar peni ali od prenajednja. Ko dobi okrog 105ml ji ne upam več dat dojke in včasih mi zaspi v naročju, večinoma pa mi kriči dokler ji ne dam, tudi 2 do 3 ure in naslednji obrok spet, tako je trajalo zadnjič od 20h do 4h (s tem, da sem jo dojila na 2 uri) zjutraj, ko je omagala na dojki in spala 4 ure, jo poskušam uspavat z nošenjem, dudico, nič, res nič ne pomaga. Smo najpej mislili,da je zbolela, ker je starejši sin imel virozo z bruhanjem in je bruhal cel prejšni teden,tudi v četrtek in petek, ko smo bili z punčko doma, toda imela sem ju ločene v različnih sobah in celo razjužilo za roke smo kupili, pa tudi čudno sem mu zdi, ker če bi bila infekcija punčka ne bi imela apetita.
Kaj naj storim, odkar sem prišla domov še nisem spala več kot eno uro v kosu, pa še to,če sem zadremala neke spotoma, kako lahko potolažim tako jokajočega otroka, tiho je samo, če jo nosi kdo drug,ne jaz, pa še to za kakšne pol ure, če bo jo imrla cel dan na dojki bo bila tiho, čeprav opažam,da ko je sita postane nemirna, ker iz dojke teče, res sem že obupana,.
Hvala za pomoč
4 ure po porodu sva se 1. dojili in to sva počeli celo noč, rojena je ob 22 52, podnevi je spala po 4 ure, kadar so jo previli sem jo proklopila na dojko, drugo noč, ko še nsem imela dovolj mleka so ji ob 3h ponoči dali dodatek 20 ml in spala je 5 ur, potem sva se lepo dojili, jaz pa sem hitro dobivala mleko, 3 dan sem imela naval mleka, mala pa se je že začela rediti, 2 dan je imela 3410 in 3 odpustni dan 3430. Ker sem imela ogromo mleka mala pa bi sesala non stop mi elikokrat zbruha, ne polije, cel obrok in potem takoj išče še. Naval mleka je popustil, punčka naenkrat poje cca 80ml(tehtam pred in po dojenju), potem malo polije, se ji kolca in tako joče, da ji dam še, ko poje še od 30-40ml, včasih poliva, včasih ne, 2 krat pa mi je zruhala celoten obtok. Tudi sicer opašam da se ji po dojenju dviguje in kadar leži jo slil na bruhanje, ne vem, ali od sline,ki se kar peni ali od prenajednja. Ko dobi okrog 105ml ji ne upam več dat dojke in včasih mi zaspi v naročju, večinoma pa mi kriči dokler ji ne dam, tudi 2 do 3 ure in naslednji obrok spet, tako je trajalo zadnjič od 20h do 4h (s tem, da sem jo dojila na 2 uri) zjutraj, ko je omagala na dojki in spala 4 ure, jo poskušam uspavat z nošenjem, dudico, nič, res nič ne pomaga. Smo najpej mislili,da je zbolela, ker je starejši sin imel virozo z bruhanjem in je bruhal cel prejšni teden,tudi v četrtek in petek, ko smo bili z punčko doma, toda imela sem ju ločene v različnih sobah in celo razjužilo za roke smo kupili, pa tudi čudno sem mu zdi, ker če bi bila infekcija punčka ne bi imela apetita.
Kaj naj storim, odkar sem prišla domov še nisem spala več kot eno uro v kosu, pa še to,če sem zadremala neke spotoma, kako lahko potolažim tako jokajočega otroka, tiho je samo, če jo nosi kdo drug,ne jaz, pa še to za kakšne pol ure, če bo jo imrla cel dan na dojki bo bila tiho, čeprav opažam,da ko je sita postane nemirna, ker iz dojke teče, res sem že obupana,.
Hvala za pomoč
----------------------------------------------------------------------------------------------
Veliko več smo, kot le telesa in osebnosti. Ne glede na spreminjajoči se zunanji videz je notranji duh vedno lep in ljubeč
Veliko več smo, kot le telesa in osebnosti. Ne glede na spreminjajoči se zunanji videz je notranji duh vedno lep in ljubeč