jooooj, kako sem jezna na brata
Spet mi trka na slabo vest, čeprav vem, da ravnam prav.
Moj brat je ful “luftarski” tip in sem že malo jezna na njega. Star je 27 let in misli, da se obogati čez noč, z zelo malo truda ali nič. Živi pri punci, ki se je zadnje čase malo zresnila, sicer pa ima podobno mišljenje kot on. Ima končano srednjo šolo, za kaj več se mu ni dalo. Bil je sicer vpisan, ampak samo zaradi štipendije, ki jo je pridno zapravil. Sedaj, ko jo mora vračati, je pa jok in stok. V življenju išče same krivine, ne da se mu delati, ne da se mu truditi, vse kar najraje dela je, da je vsak dan po pijačkah v gostilnah. Ja, vsak dan! Sploh ne vem, kako si lahko to privošči. Ima službo za par mesecv in jo pusti, ker se mu več ne da. Njegov argument je vedno plača. Pa mu je moj mož zrihtal službo v njihovi firmi v proizvodnji z 800e neto + vsaka nadura plačana in delavnik od 7 – 15. Pa je zavrnil. Šel v drugo službo, delal 3 mesece in tudi tam pustil. Ves čas je brez denarja in mi non stop teži za posojo. Ne bi me toliko jezilo, če mi ne bi vedno težil za denar. Zadnje leto ga zavračam in mu ne posojam, ker nisem jaz, niti moj mož, dolžna delati za njega.
Za piko na i, se je pred mesecem na avtocesti pijan zabil, kar pomeni, da bo moral kriti avto drugega udeleženca, saj je bil krivec nesreče. Res sem že jezna na njega. Če mu kaj rečem, se začne braniti in ga ni blizu. Midva z možem dobro živima. On vidi samo najine dohodke, najinega truda pa ne. Niti tega, da sva začela z nule, z majhnimi dohodki in vložila veliko truda, da imava to kar imava danes. Ne vidi, da moj mož včasih po 12 ur dela.
Totalno je v dreku. Spet je brez denarja, ker nima dohodkov – pozabil je vložiti za socialno pomoč. Telefon so mu izklopili-gsm, in mi teži, če mu posodim. Jaz sem ga zavrnila, imam pa slabo vest. Najraje bi mu dala teh 100e pa mir, ampak mu nočem, ker vem, da to ni prav. Čeprav on vidi v tem mojo zlobo. Problem je tudi, ker posojenega denarja nikoli ne vrne. Poln ku… ga imam….
Jaz teh 100e ne bi ravno pogrešala, ampak kljub temu vem, da mu ne smem posoditi, ker se mora sam kopati iz dreka, v katerega vedno znova sam nepremišljeno pada. Dala sem mu že veliko denarja, sedaj pa je čas, da se moja pipica dokončno zapre. Prej sem še razmišljala v stilu, saj se bo pobral, ampak vidim, da mora trdno zadeti dno, da bo uvidel….
Ne vem, kaj mu je. Sicer sploh ni slab fant, veliko se druživa in drugače dobro razumeva. Včasih pridejo momenti, ko zapadeva v mirno debato, pa mi samo reče, naj ga pustimo, da ga mine…. da še sam ne ve, kaj se z njim dogaja…. V glavi sem se že pripravila, da se bo verjetno nekega dne pijan zabil do smrti, čeprav mi je hudo, lahko samo zraven gledam….
Dajte mi klofuto, da delam prav, ker srce mi pravi popolnoma nekaj drugega, kot glava…..
Hja, kar si napisala, mi zveni nekam znano. Me spominja na mojega brata, s tem da samo upam, da on pri 27 ne bo dosegel nivoja tvojega brata.
Ravnala si pa prav. Še ena okoli ušes mu manjka … Vem, da se ti srce trga, meni bi se tudi, ampak moraš ga pustiti, da sam izkusi, da je življenje težko.
Lp
Zveni mi znano.
Takšnega brata je imela prijateljica in deset let je trajalo, da je stopila na realna tla in ugotovila, da za nobeno pomoč ni hvaležen, da samo izkorišča in da kljub njenemu trudu in pomoči vedno bolj tone…
Najbolje zanj boš naredila (in zase), če mu ne delaš nobenih uslug več.
Ko bo telebnil na realna tla, bo mogoče – res samo mogoče – začel mislit in delat drugače. Dokler mu boš dajala potuho, pa bo šlo samo navzdol.
Kaj pa starši? A jih nimata ?
Imava starše. Moja mama živi z nami in ima tako majhno plačo, da ne more še njega vzdrževati. Sicer pa se tudi ona jezi in nemočno gleda….. Moj oče je pa tak isti, kot on. Pri 54 -ih ima 6 let delovne dobe, živi pa od socialne pomoči. Nekaj dela še na črno. Nikoli ni plačeval preživnine za naju, tako da…. Mu pa oče sedaj na stara leta kar nekaj da. Vedno mu avte registrira in kakšnega starega priskrbi, da ima za vožnjo….
No, saj nisem mislila z vprašanjem o starših tako, da mu morali oni kaj dajat (bog ne daj).
Bolj sem mislila na to, da bi starši malo v roke vzeli pa na trdna tla postavili.
Ampak če je tako kot praviš, na starše ne moreš računat.
Mama očitno nima toliko moči nad njim, da bi mu lahko kaj v glavo vbila, oče pa… ja saj si napisala.
joj grozn. žal ti nič ne morem rečt iz izkušenj, ker jih nimam. Mogoče bi kaj pomagalo, če bi mu na listek napisala koliko ti je dolžan že do sedaj in naj ti on napiše kako ti bo to lahko odplačal (naj naredi načrt odplačevanja) in se tega tudi drži do datuma točno. Ko ti bo vse odplačal mu pa mogoče spet lahko posodiš manjšo vsoto.
Želim ti, da se tvoj brat postavi na svoje noge.
Se ena taksna, ki ji je situacija znana. Od mojga brat je sicer malenkost mlajsi pa vendar… misli, da denar raste na drevesu,sposoja si vsepovsod a vrne nikoli, sola mu je bila spanska vas in se zdaj ni naredil zakljucnih oz. poklicne mature. Zivi pri starih, kjer ima polno hotelsko oskrbo – prispeva ne, sveda, niti tolarja. Zdaj je sicer zacel delat… seveda veliko in za majhen denar. Zdaj viha nos nad svojo mizerno placo. Upam, da ga bo vsaj to koncno streznilo. Kar pa dvomim, ker mu ta stara dva stalno dajeta potuho. Pa tudi moj mu vcasih posoja denar, ki ga potem nikoli vec ne vidi, ker brat nespametno razsipava z denarjem in zivi preko svojih sposobnosti.
Se sreca, da je moj totalno nasprotje. Ce ju ne bi poznala, ne bi mogla verjet da sta lahko iz ostega gnezda pa tako razlicna.