Zamislite si tole in potem povejte. Sin je star 25 let, brez šol, brez službe, delat se mu ne da, niti ni zavarovan zdravstveno ne da se mu it uredit na zavod za zaposlovanje se mu niti ne da it ko se zmisli da nujno rabi denar gre na center za socialno delo kjer prosi in z lažmi doseže nekakšno začasno denarno pomoč. Ker pušča povsod same dolgove so mi na glavi že izterjevalci, od simobila, mobitela kaj vem kaj bo še prišlo. Ko mu rečem vpije in znori dere se da sliši celo naselje. Ne umiva se zadovolji se z res minimalno hrane edino rad igra računalmiške igrice ki jih igra mlajši sin in vćasih se igrata skupaj. groza me je izterjevalcev posatavila bi mu kakšen ultimat pa se ga bojim bojim se da nebi kaj storil mlajšemu ker ko podivja je skoraj neprišteven. Nesrečna sem, on niha iz potrebe po hrani in iz potrebe po računalniku iz skoraj prijaznega razpoloženja v skrajno sovražno. Kaj naj z njnim? Ali prijaviti policiji? Ali centru za socialno delo ampak kaj bojo oni nardili? Nemočna sem in živčna ker vem da bom morala poiskat še eno sluižbo če bom hotela plačat njegove dolgove. -ikaj pa mlajši? Sedanji mož se noče dosti vmešavat mu gre pa sinova lenoba blazno na živce. Včasih se tudi omaadva skregata in vpijeta. mali pa trpi ker ima rad vse. Kako naj nam pomagam kaj se vam zdi? Z živci sem na koncu če bi imela doma kake pomirjevale bi jih vzela pa nimam. Ne vidim dobrega izhioda za vse.

Kaj pa fantov oče ? Mogoče bi se lahko on bolj angažiral, če tvoj sedanji mož za to nima volje.

Sicer pa si kaj takega ne predstavljam. Enostavno ga flikni ven iz hiše, je že polnoleten in če bo povzročal težave … tudi za njega raste palica na najbljižji policijski postaji.

a se mogoče drogira?

dokler se boš ti živcirala in te bo skrbelo kako boš poravnala njegove dolgove, bo tako kot je. Temu se reče opičja ljubezen. Vrži ga na cesto. Vem, da je to nekaj najhujšega, če mora mama to storit, ampak samo tako ga lahko rešiš. Verjetno si ga skoz tako vzgajala in delala naloge namesto njega in vse pizdarije ki jih je naredil, si ti iskala pot iz njih.

Ja, meni so tudi droge prišle na misel. Ali pa kakšna hujša oblika depresije, če praviš, da je popolnoma nezainteresiran za vse in da celo higieno opušča.
Koliko časa pa to stanje že traja? Saj najbrž ni kar čez noč postalo tako hudo? Kako da se ti alarm že prej ni vklopil in si dopustila, da je prišlo tako daleč? Saj nočem nič obsojat ali se delat pametne, ker ne vem, kaj vse še mene čaka čez leta, ampak mi res ni jasno.

Res je, gre za dolgoletno napačno vzgojo, kjer ste mu tako nedelo dopuščali in ga tolerirali. Že prvič, ko je pustil šolo, bi mu morali dati ultimat in se ga tudi držati. Zdaj ve, da vas lahko prinaša okrog kot se mu zljubi. Ker vas ima v pesti, bo svoje hotel doseči tudi z grožnjami in nasiljem. Dobro ve, da se ga bojite in tudi to izkorišča v svoj prid.

Skratka, zrasel vam je čez glavo in sami mu niste več kos. Obrnite se na CSD, morda vam tam kaj svetujejo. Če mu v tem trenutku sami daste ultimat in mu zagrozite, da ga boste vrgli na cesto, utegne res poseči po nasilju, ki mimogrede, niti ni tako redko pri nas. Veliko staršev trpi nasilje svojih mladoletnih ali že odraslih otrok, vendar to ponavadi ostane za štirimi stenami, ker je starše sram priznati, da so zamočili kot starši. Naj se s sinom pogovori kakšna uradna oseba iz CSD. Če bo spet znorel in razbijal, pokličite policijo in naj ga zaslišijo. Pokažite nekaj odločnosti. Ko bo videl, da boste ob vsakem njegovem izbruhu ukrepali, mu tudi povejte, da mu daste rok en mesec, da se spravi v red in si dobi službo, ali pa se bo znašel na cesti. Če spet ponori, kar pokličite policijo in povejte jim, da se bojite za svojo varnost in za varnost mlajšega otroka. Potem se držite ultimata. Če ne bo s službo nič, mu povejte, da tukaj ni hotel in ker ne more ničesar prispevati za stanovanje, hrano in usluge, ga boste mirne vesti prepustili lastnim sposobnostim. Naj se znajde kot se ve in zna. Zamenjajte ključavnice, če bo potrebno. To je edini način, da ga spravite k pameti. Ali bo dokončno utonil, ali se bo pobral. Če ostane pri vas na tak način, kot je sedaj, ne bo nikoli nič bolje.

Kleo, saj ni nezainteresiran za vse. Žuranje in računalniške igrice ga čisto lepo privlačijo. Nezainteresiran je samo za vse oblike odgovornega življenja in dela. Kar je tudi eden od vedno bolj pogostih pojavov v zahodnem svetu v zadnjem času.

Tudi droge so vmes. Že nekaj let bolj gledam njegove roke , noge pa ni videti nič čeprav sem za travo sigurna da jo tudi sedaj kadi. depresiven verjamem da je ker je bil drugače zelo brihten fant samo z leti se mu pozna da nima izobrazbe in so ga sošolci in prijatelji prehiteli v vsem možnem. punce nima tudi denarja nima za njo saj občasno dela. zakaj sem pustila stvar tako dolgo saj nisem sigurna kaj bom sedaj naredila ampak strah pred njim včasih pomislim da bi lahko tudi mlajšemu kaj naredil čeprav ga ima ko izgleda dobre volje še kar rad , čeprav mu jemlje denar telefonira iz njegovega mobitela in vse to se mu zdi samoumevno. strah pred njegovim besom saj je bila že tudi policija dvakrat ko je bilo res res hudo pa so rekli še dobro da ga ne vržete na cesto kaj bi bilo potem z njim. strah me drži nazaj. strah pred sinom. razbil je že kar nekaj stvari. Z očetom pa nikoli ni imel stikov tudi sedaj jih ne bo iskal. Vsaj zdi se mi tako. Saj se pravzaprav ne moreva pogovarjat. ker si ne zaupava. ker so vmes same laži. in prazne obljube in grožnje z njegove strani če mi ne boš naredila tega in tega boš videla kaj bo potem sledi zmerjanje z vsemi možnimi izrazi in vsi samo nemočno poslušamo in čakamo da vihar mine. saj nobeni materi ne privoščim takega življenja.

Lahko tarnaš in viješ roke še naprej, lahko pa tudi konkretno kaj storiš. Odločitev je tvoja. Nikjer ne piše, da ne bo komu od vas česa storil tudi če mu ne boste v ničemer nasprotovali. Ko bo enostavno imel zadostno dozo droge v riti in mu bo bogve zakaj počil film. Torej ali boste še naprej prenašali njegove izpade in teroriziranje ali pa boste nekaj ukrenili.

težko bo to, zelo težko. On je navajen tako živeti, vzgojen je tako kakor si ga vzgojila. Mislim,da je edina rešitev, da gre od doma, a kako boš to izvedla ne vem.

Prodaj racunalnik.
Ko bo stopil iz sveta igric in interneta, se bo osvestil.

Kako dobra ideja. Žvečim jo. s tem bi se ga popolnoma znebili. še žvečim.

Takšno obnašanje ni nastalo danes, temveč je posledica dolgoletnega popuščanja. Zaenkrat je z mlajšim sinom vse v redu (vsaj ne pišeš o težavah), pa ne bo dolgo, če ne boš temeljito spremenila vzorca obnašanja. Nehaj se bati lastnih otrok, temveč odločno postavi pravila obnašanja zaenkrat predvsem starejšemu sinu:
– odstrani mu računalnik
– poišče si naj delo (to se najde), če si že službe ne more
– dolgovi, ki jih je ustvaril so njegova stvar, ti jih nisi dolžna poplačati. Naj terjajo njega, tudi z vsemi sodnimi postopki, ki lahko sledijo.
– zahtevaj, da plačuje sorazmeren del stroškov stanovanja in hrane
– opravlja naj določen del gospodinjskih obveznosti, drugače pač zanj ne bo skuhano, oprano …
– če bo nasilen, če bo še naprej odtujeval vašo lastnino, pokliči ob vsakem incidentu policijo, da naredi zapisnik
Jasno in odločno mu povej, da lahko stanuje doma le pod omenjenimi pogoji. Če ne bo upošteval tvojih pravil, oziroma če boš morala poklicati policijo, naj si poišče streho nad glavo drugje. Le na ta način ima možnost, da kdaj začne živeti tako, kot je treba, drugače bo precej verjetno za sabo potegnil še mlajšega …
Lahko pa tarnaš, se smiliš sama sebi, obupuješ, pa se ne bo nič spremenilo. Uredi v svojih mislih in si dopovej, da je odrasla oseba, odgovorna za svoja dejanja in da se je čas, ko si ti skrbela zanj, iztekel.
vse to bo opazoval tudi mlajši in če boš zmogla, spoznal, da si dovolj odločna in da v vaših odnosih vladajo neka pravila. Upam, da boš zmogla, seveda pa bi bilo mnogo lažje, če bi te pri tem podprl tudi partner. Torej najprej uredi v svojih mislih, se pogovori s partnerjem in UKREPAJ.

točno veš, da pri drogah ni nujno, da se kaj pozna na rokah in nogah.
nehaj si zatiskat oči in ukrepaj, če ne zaradi sebe, mlajšega sina in partnerja (me prav čudi, da ti ni že pobegnil), pa zaradi njega samega.
delaš mu medvedjo uslugo.
delo (obveznosti doma in da nekaj zasluži) osvobaja

postavi ga pred vrata

Se ne bi mogla bolj strinjat. Ven ga vrzi, nehaj plačevat njegove dolgove in podpirat lenobo.

Eno vprasanje za vse, ki pravite, da naj gospa vrze sina iz stanovanja:

Bi res vrgle lastnega otroka iz stanovanja? Dajte malo pomislit, preden kaj recete.
Marsikatera se moza, ki jo maltretira in vara ne more vreci iz stanovanja, bi pa otroka ven zabrisla. Ah, …

Jaz osebno ne bi. Bi moralo biti zares, zares hudo HUDO, da bi lastnega otroka vrgla iz stanovanja. Si ne predstavljam.

A ni zelo zelo hudo, če mora trpeti sinovo nasilje, plačevati njegove dolgove, gledati kako negativno vpliva na mlajšega otroka? Ali ni zelo zelo hudo, če se boji lastnega otroka in se boji, da bo komu kaj naredil? Kaj pa bi zate bilo zelo hudo? Tega si pa jaz ne predstavljam.

Da, to je v vsakem primeru skrajno težko. Zato bi mu najprej odločno postavila pogoje, ki se jih mora držat, če ne bi šlo, pa bi ukrepala tudi tako, neodvisno od tega, kako težko bi mi bilo. Vsi štirje skupaj bodo potonili, če ne bo spremembe. Splavajo lahko trije, morda še četrti, ko bo začel uporabljati lastne moči. Da pa je to skrajno boleče, je samoumevno.

Ocitno ni zelo zelo hudo hudo.

Ker ce bi bilo, ne bi sprasevala na forumu, kaj naj, ampak bi ga zabrisala ven.
Morda se motim in upam, da nikoli ne zvem, ampak razmisljam tako: ce je zares HUDO, potem se ne sprasujes vec, kaj naj, takrat ves, da ni druge izbire. Dokler pa ni, isces poti resitve problema.

Napačno razmišljaš. Ljudje čakajo in upajo, da se bodo stvari same po sebi normalizirale in da se bo kar samo od sebe vse spremenilo, ne da bi njim bilo potrebno karkoli narediti. Seveda so to iluzije. Lahko ti povem, da veliko ljudi živi v smrtnem strahu pred lastnim otrokom. Da je veliko mater, ki so od svojega odraslega otroka že doživele, da jim je držal nož pod vratom, veliko jih je, ki dnevno poslušajo grožnje in dobivajo batine ter dajejo denar svojemu otroku, ki ne hodi ne v šolo ne v službo. Poznam primere. Dokler ni tako hudo,da odrasli otrok dejansko koga v družini ubije ali to vsaj poskuša, nekateri ne naredijo ničesar. Ker so preveč šibki in preveč jih je sram, da bi svojega otroka zabrisali ven in s tem priznali svoj poraz. Torej za take ljudi ni dovolj hudo dokler se kaj izredno hudega ne zgodi. Potem pa seveda posežejo vmes državni organi.

jaz se pa tu strinjam z registrirano. Tudi jaz mislim, da otroka vržt iz stanovanja ni tako enostavno, kot nekateri mislijo. S tem, da je treba nekaj naredit se popolnoma strinjam. Ampak ne pa zdaj kar odpret vhodna vrata in mulcu s kazalcem pokazat izhod ???? Če je mulc 25 let živel tako, kot je hotel sam, potem se bo tistim odprtim vratom hudo na glas smejal, smeh pa podkrepil z besedami: dej, baba, zapri tele vrata, mraz gre noter.

Jaz bi na tvojem mestu mulca posedela in probala skupaj z njim naredit en življenski načrt. Recimo, tako: “sine moj dragi, si na poti v propad. Mislim, da nama bo s skupnimi močmi uspelo.” Mogoče, če še ni toliko zabredel, se bo potrudil. Moraš se pa zavedat, da mu moraš v temu času dejansko pomagat. Sam sigurno ne bo zmogel, ker do sedaj tudi ni. Probajta it do kakšne osebe, ki recimo fantu veliko pomeni. Mogoče obstaja kakšen privatnik, ki bi ti šel na roke in bi fanta zaposlil. Pa magari za en mesec zastonj, samo zato, da bi pridobil delovne navade. Mogoče je kakšna socialna delavka, ali pa kdo, ki je takim ljudem blizu. Pri nas, na Jesenicah je društvo Sonček, vodi ga gospa, ki dejansko oddaja tako pozitivno energijo, da ne moreš verjet!

Ampak še enkrat – pomagaj mu! Daj vse od sebe. Je pa treba v ta plan vključit marsikaj – od skrbi za higieno, do tega, da mora recimo vsak drug dan skuhat, do tega, da se NAVODIL mora držat!

Je pa tako – če se navodil NE bo držal, potem, ampak šele potem, ko boš dala vse od sebe, ga pa lahko vržeš iz stanovanja. Tvoja vest bo čista. Vedela boš, da si se trudila, da si dala vse od sebe, da si bila močna, ampak da je BIL sin tisti, ki – ali ni želel sodelovat, ali pa ni zmogel.

Srčno upam, da ti (no, obema) uspe!

Ena Barbara, ali se ti ne zdi, da je avtorica tega posta po vsej verjetnosti vse te korake, o katerih pišeš (navodila, ultimati, pravila, zahteve, da mora sam kaj narediti…) dala že večkrat skozi. Močno dvomim, da je do zdaj dovoljevala vse ne da bi sploh kaj zahtevala od fanta. Prav gotovo so se pri njih zvstile tako prošnje, rotenja kot tudi kazni (pri katerih najbrž niso vztrajali), grožnje, ultimati. Vse bob ob steno. Poznam take primere iz svoje delovne prakse. Ko starši leta in leta dovoljujejo, da otrok dela, kar se mu zljubi. Če se otepa domačih opravil, mu popustijo; če se mu ne da učiti, mu popustijo; če grdo odgovarja in se dere na svoje starše, si mislijo, da bo minilo itd. Potem je otrok star 18 let in ugotovijo, da mu niso več kos in da začnejo zahtevati, kričati nanj, zgubljati živce. Seveda ne pomaga nič, otrok postane samo še bolj uporniški, saj vidi, da ne mislijo resno. Starši mu dajo ultimat, pri katerem ne vztrajajo, namenijo mu grožnje, ki jih ne uresničijo ter mu dajo vedeti samo to, da so globoko razočarani nad njim in da so izgubili kompas pri vzgoji. Starši so vedno bolj izgubljeni, otrok vedno bolj uporniški, nasilen, nevaren.

Tukaj ni več mesta za “vsesti se za mizo in doreči, kaj mora otrok narediti”. To so že zdavnaj dali skozi in ni obrodilo sadu. Kot bi rekel “zapri baba že ta vrata, ker zebe” (ko mu odpre vrata, da naj gre), bo sedaj rekel na mamine “ultimate”: “Ja, ja, kaj se zdaj usajaš. Spet si sitna in hočeš, da nekaj delam. A maš PMS, ali kaj?” Skratka, na tej stopnji, na kateri je sedaj avtorica posta, je edino, kar vžge kratek ulitmat, da se mora poštimati v roku par tednov, drugače sledi izselitev. Če se mu avtorica seveda sploh upa kaj takega reči.

Komentar mojega sina, ki je prebral napisano (18,5 let, 4. letnik gimnazije):

“Naj ga ženska odjavi na upravni enoti, če je lastnica stanovanja, potem pa naj zamenja ključavnico in pokliče policijo, ko bo prišel domov in razgrajal. Tale se ne bo spremenil. Poznam nekaj takih “depresivnežev”, ki postanejo depresivni samo takrat, ko je treba delati ali se učiti.”

Jaz bi samo se dodala:
ko bosta sestavljala nacrt, vprasaj sina za njegove zelje in ne sugeriraj mu, kaj in kako. Naj sam pove kaj hoce in kaj si zeli. Verjetno tudi njemu ni vseeno in se je zaprl v svet igric in interneta, ker pa nima stila z zunanjim svetom ,postaja nasilen in depresiven in …
Naj pove, kaj si zeli, vsi trije mu pa na novi poti stojte ob strani. Ne delajte stvari namesto njega, ga pa spodbujajte in mu pomagajte, ko vidite, da ne zmore. In pohvalite ga za vsak uspeh, pa ce je to le neokusno skuhano kosilo.

In racunalnik ven iz hise!

“””Skratka, na tej stopnji, na kateri je sedaj avtorica posta, je edino, kar vžge kratek ulitmat, da se mora poštimati v roku par tednov, drugače sledi izselitev. Če se mu avtorica seveda sploh upa kaj takega reči.”””

TOČNO TO! Najprej užgat en ultimat, ga dosledno izvajat, v kolikor ga ne bo izvajal, potem pa naj gre.
S tem, da je mulcu treba dati zadnjo možnost. In mu to tudi povedati. Ampak pri vsej stvari me malo skrbi to, kar verjetno tudi tebe: ali se avtorica sploh upa it v to? Draga avtorica, ali si toliko močna, da boš kos 25 letniku, ki je imel doslej – kot kaže – glavno besedo v hiši? To bo verjetno problem. Pa še to – treba je odkrit, do kam segajo droge. Koliko je že padel vanje…

Kakor koli, (na žalost nimam več časa pisat, čaka nas izdelava plakata pri angleščini :-)) moja hči (1. letnik gimnazije, skoraj 16 letnica je ob prebranem komentirala tole: ” Če ga vržeš ven, bo samo še bolj zapadel v sranje, žical po parkih, kradel, ropal, potem bo pa nekje zmrznil. A potem bo pa v redu? “

Hči ko mama, a? :-))

Sem ti napisala že 2 odgovora – in jih zbrisala, preden sem kliknila “pošlji”. Kako naj ti svetujemo v tako težkem položaju???? Pomoč boš pa rabila dlje časa, ne samo en nasvet. Rabila boš strokovno podporo.

Preden prodaš računalnik, odtipkaj v iskalnik geslo “družinska svetovalnica”. Odprlo se ti bo nekaj naslovov, kamor se v svoji stiski lahko obrneš po pomoč.

Želim ti SREČNO!!! Morda pa le še ni prepozno zate in zanj.