Med.Over.Net

Starši in otroci

Odgovarjajo: Mirjana Frankovič, transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj

Za naše navihance je potrebno biti iznajdljiv, domiseln, ustvarjalen, igriv, vesel, nasmejan, iskren, vztrajen, včasih zaskrbljen ... Preberite izkušnje in zaupajte svoje.

Mirjana Frankovič , transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj

MirjanaFrankovic

Dojenje in črpanje... na pomoč

Default avatar

miška

Naj začnem na začetku. Na dojenje sem bila premalo pripravljena. Tako sem se ukvarjala s porodom in vsem ostalim, da se na to kar malo pozabila.

Ko sem rodila mojega princa, je bil to moj najsrečnejši dan v življenju. Potem pa ojoj. Mleka od nikoder, sestre so mi ga začele tehtati, mali je jokal, jaz pa v paniko. Seveda, več kot je stresa, manj je mleka. Potem pa nikakor domov, vsaj ne dokler mleko ne priteče. Še večji šok.

Potem so se mi prsi le napele, dobila sem tudi tametil za spodbujanje mlečnih žlez in sva šla lahko domov. Ker pa ven ni prislo skoraj nič ali pa bolj malo, čeprav so se mi prsi napele, in mi je moja mama rekla, da tut ona ni imela mleka, sem mu dala malo pa steklenički. NAPAKA!

Seveda sedaj sva se lahko dojila, a ker nekakor ni napredoval po teži kot je po razpredelnici, pa je bil spet problem. Potem mi je patronažna posodila tehtnico, da sem ga tehtal pred in po dojenju. Ne eni je pojedel okoli 60g , na drugi pa po 20g. Vedno mi je tudi zaspal, pa če sem se še tako trudila, da ostane buden. Samo videla sem tehtnico, pa mi je postalo slabo. Hvala Bogu, da jo je po tednu dni odnesla.
Ker mleka ni in ni bilo več, sem mu začela redno dodajati, on se je lepo nabasal umetnega mleka, pr meni pa se je samo crkljal in mal pocucljal. Vmes sta se mi še vneli bradavici, kar me je neznensko !! bolelo. Pomagal sva si z nastavki, ki pa jih je vztrajno zavračal. Pa sva bila spet na steklenički. Malo sem si hotela tudi črpati, a me je tako bolelo, da ni bilo za nikamor. Takrat bi moralo dojenje steči, a ker nisva vlaka izkoristila, je odpeljal.

Princ je bil vsak dan večji in je več pojedel, potem se nisva več znala pristavit, ker je začel preveč upogibati hrbet in glavo in mu je bradavica skakala iz ust - vse to ga je tako nanerviralo, da je bil pred hranjenjem čist iz sebe in je pojedel več zraka kot mleka, kar je sledilo v krče in res ni bilo vrdeno. Kolike pa so se še poslabšale z AD3 kapljicami in tako sva se vse manj dojila. Ker nisem hotela izgubiti mleka, sem si ga začela vztrajno črpati, a ne več kot 3x dnevno, ker se mi je mleko tako počasi nabiralo, ker ni bilo stimulacije. Tako vsaj nekako nabereva za 2 obroka in dobi vsaj malo mojega mleka, čeprav sem se sčasoma navadila na črpalko in si sedaj načrpam tudi že 120ml na eno in 80 ml na drugo 1x-2x na dan.

Tukaj pa je moje vprašanje oz. prosim za pomoč. Kako naj ohranjam to količino mleka, čeprav ni stimulacije!!?? Poskušam si črpati večkrat dnevno, a nič ne priteče, pa še bradavici me začneta boleti, tako da odneham!Hvaležna bom za vse vaše nasvete.

Lep pozdrav, Miška
Default avatar

Titi

Ta problem sem imela tudi jaz, ker mleko ni hotelo ven in mi je pediater povedal, da imam verjetno prešibak izcejalni refleks. Stanje se še poslabša, če si živčna in nesproščena in hočeš mleko na silo spraviti ven. To ne pomeni, da mleka ni, ampak, da ne gre ven! Problem je, ker moraš najprej poštimati v svoji glavi, se sprostiti (sama vem, da to takrat niti pod razno ni enostavno), pomagaj si z masažo dojk in toplimi obkladki ali tuširanjem s toplo vodo pred črpanjem. Pediater pa ti lahko predpiše sprej za v nos Sintocinon, ki vsebuje hormon oksitocin, ki pospešuje izcejanje.
Poskušaj, upam, da ti bo uspelo!


LP
Default avatar

jasmina

Ja, meni so v porodnišnici rekli, da imam premale bradavice, da otrok zato ne more zagrabit... In sem šla na nastavke, ki sem jih uporabljala cca. 3 mesece, potem sem jih pozabila na enem obisku, čez vikend jih ni bilo za kupit in je šlo brez nastavkov-dojila 16 mesecev.

Glede mleka. jaz sem vztrajala, da je vlekel, vendar ne več kot 15 min na eni strani. Pila sem ogromne količine vode, čaja in na koncu pristala pri nealkoholnem pivu Uni (bljak). Vsak večer pa sem mu dodala malo umetnega mleka, da je šel sit spat. Noro sem se ukvarjala s tem, da nimam dovolj mleka. In sem pila in pila in pila in vztrajala, pa je šlo. Tudi tisti sprej za nos, ki ga omenja Titi sem imela.

Srečno! jasmina
Default avatar

bivša miška

Živijo,
ja, podobna zgodba je za mano.
Jaz ti lahko svetujem le, da črpaš vsaj na 3 ure (po 30 minut) in se ne sekiraj, če mleko ne priteče, ker se bo v nekaj dneh laktacija vzpostavila in bo šlo. Verjemi.
Najprej pridi do tega, da povečaš zalogo mleka - boš potem zmanjševala intercale med obroki.
srečno
Default avatar

barbara*

jaz sicer nimam problemov z dojenjem .. mali do 5m polno dojen ... ampak zdaj ko že uvajamo gosto hrano si včasih poskusim iztisnit mleko za zmešat z gosto hrano ... pa vse kar lahko načrpam je en slab cm v flaško ... ne morem verjet ... mali se še vedno večino doji .. tako podnevi kot ponoči ... ne vem pa zakaj ne morem načrpat več .. zanimivo :)


B.
Default avatar

jas

Živjo!

Jaz sem imela sicer srečo, da je dojenje kjub carskemu rezu steklo, čeprav je mleko prišlo zelo pozno, ampak glede črpanja pa vseeno moja izkušnja. ČE imaš dojke prepolne in trde, si jih najprej zmehčaj pod res vročim tušem (kolikor preneseš), potem pa pristavi otroka in naj potegne, kolikokrat pač bo. Ker jaz - kadar so dojke res polne in trde - izključno s črpalko namreč nikoli ne uspem sprožiti izcejanja, tako da pristavim mojo pikico. Ponavadi potegne le enkrat ali dvakrat, ker je takrat že sita ali pa morda preveč utrujena, ampak zadostuje, da lahko potem nadaljujem s črpalko.

Upam, da bo pomagalo.
Default avatar

še 1x mami

Imela prav iste probleme kot ti že pri prvem otroku, le da sem bila tako neumna, da si nisem kupila črpalke ter sva bila na umetnem mleku od drugega meseca naprej, ker nisem prenesla več vsega pritiska.
No, pa sem rekla, da pri drugem ne bom naredila iste napake. Problem je bil isti, mali se ni mogel nahraniti iz mojih joškic. Začela sem s črpanjem. Na začetku sem si črpala na dve uri (12x/dan). Kljub temu, da je mali spal celo noč, sem si tudi ponoči navijala uro. Pravijo da je pomembno, da vzdržuješ nek ritem in redno črpaš. Črpanje pa je trajalo tudi po uro in več, da sem si nastiskala po 60 ml iz obeh. Spremljala so me vnetja z visoko vročino (bila sem na antibiotikih), krvavitev iz bradavic, boleče joškice da nisem ponoči zatisnila očesa. Skoz in skoz pa sem pila, veliko pila in še pila. Pila sem po tri litre čaja iz kumine in janeža + 1/2 litra mleka + 2x dnevno čaj za dojenje. Potem pa se je odprlo. Mleka sem imela za izvoz. Načrpala sem si že po 1,5 litra, ko je mali pojedel le po 800 ml/dan. Potem sem začela črpanje zmanjševati in sedaj pri treh mesecih smo se nekako uskladili. Črpam si samo še 4x dnevno (črpanje iz obeh dojk traja cca 30 min), po 250-300 ml, kar je več kot dovolj za dnevne potrebe malčka. Je le na mojem mleku in upam, da bo tako še vsaj naslednje tri mesece. Jaz pravim tako, da sem do sedaj kri scala, vendar ko vidim, kako se malček redi in raste, se je splačalo. Prsa me še vedno malo bolijo, vendar ni to nič v primerjavi s tem kar sem vse prestala. Res je, če imaš voljo in pogum je vse izvedljivo. Če se ti pa zdi, da je to preveč zate, pa ostani le na umetnem mleku, tudi tako lepo malčki zrastejo (vem iz lastnih izkušenj). Drugače pa ti zagotavljam, da je samo črpanje dovolj stimulacijsko, da se mleko dela, saj ga jaz zaradi pomankanja časa (na začetku sem res 20 ur od 24ih samo črpala) nisem nič pristavljala na dojke, tako da mi je mleko stimulirala le črpalka (imam pa Aventovo). Če rabiš še kakšno dodatno pomoč ali pa vzpodbudo ti lahko javim tudi moj mejl.
Veliko sreče!
Default avatar

Poskusite poiskati pomoč še na forumu "dojenje". Tam svetuje svetovalka pri mednarodni zvezi za dojenje LLLI Karmen Mlinar.

lp
Default avatar

mama2831

Nočem ti reči, kako ravnaj, samo povem, kako sem jaz, ker sem bila v skoraj istem položaju - dvakrat! Hčerka ni hotela sesati, pa še udrte bradavice sem imela, po nasvetu pediatrinje in patronažne sem jo po enem mesecu resničnega truda začela hraniti s Pikomilom. Hkrati sem si črpala mleko, a po kakem mesecu nehala, ker enostavno nisem zmogla (priprava Pikomila, čiščenje in prekuhavanje stekleničk, pa še skrb za mojo prehrano in črpanje - enostavno nisem mogla vsega stlačit v en dan, skupaj s skrbjo za otroka), kljub veliki pomoči partnerja. Hčerka je eden najbolj zdravih otrok, kar jih poznam, čeprav sem se sekirala, da bo sigurno bolna, imela alergije... ker je nisem dojila.

Drugič sem bila bolje pripravljena, sin je izvlekel bradavice. Po bivanju pod lučko (hranjenje z mojim izčrpanim mlekom po steklenički) je začel zavračati dojenje. Vseeno sva ga spet vzpostavila, potem pa sem dvakrat dobila mastitis, dvakrat pa so mi razpokale bradavice. Vsakič ko sem zaradi bolečin začasno prekinila dojenje, je bilo manj mleka, pa tudi sin se je navadil na stekleničko. Nekaj časa sem se še trudila po vsakem dojenju (ko se je enostavno obrnil proč in za nobeno ceno ni hotel več dojke v usta) in si izčrpala mleko. A dojenje plus črpanje plus priprava Pikomila plus dojenček plus triletnica - ni šlo. Ko sem se sprostila in si rekla, dojil se bo, kolikor in dokler se bo hotel, je bilo bolje. Črpala nisem več, sin pa se je prb. tretjinsko dojil do treh mesecev in pol. Zdaj ima enajst mesecev in je zelo krepak in zdrav fantek, shodil je pri 10,5 meseca.

SEVEDA je materino mleko najboljše, hočem ti le povedati, da ne smeš imeti slabe vesti, če ne gre in da ni nujno, da bo otrok zato kaj prikrajšan, ne glede zdravja ne kje drugje. Kvečjemu bo imel bolj spočito in veselo mamo.

Želim pa si, da bi mi pri tretjem otroku (upam, da enkrat v priuhodnosti bo!) uspelo!
Default avatar

miška

Moja izkušnja: tametil, sintocinon (po potrebi), splakovanje dojk s toplo vodo pred črpanjem in črpanje na 3-4 ure po 30-60 minut. Tako smo delali cirka do šestega meseca, s tem da je bila kombinacija z dojenjem oz. bolj matranje z dojenjem prisotno do četrtega meseca. Priporočljivo je, da si črpaš na primer pred tv, med pogovorom s kom ali da kaj bereš, lahko tudi medtem ko srfaš po netu, v glavnem tako, da ne boš cel čas z mislimi in pogledom na steklenički in količini načrpanega mleka. Si boš tako načrpala veliko več. Pa nikar si ne zapisuj,koliko si vsakič načrpaš, ker s tem samo mučiš samo sebe.
V glavnem, pri meni je bila prava kalvarija, ker nisem mogla sprejeti dejstva, da ne morem dojiti in sem adaptirano mleko smatrala za največjega sovražnika na svetu... Če tega ne doživiš, ne moreš vedeti, kako je... Moja mala je res dobivala večino samo moje mleko do cca 6 meseca, vendar se še sedaj sprašujem, če se je splačalo-vse scene okoli tega, vsa sekirancija in nesproščenost, pa črpanje v avtu, če smo kam šli, pa dvojne doze mleka (mojega, pa za vsak slučaj še nekaj adaptiranega)s sabo na sprehod, itd itd.

Sedaj sem ponovno noseča in sem si obljubila, da si ne bom črpala če dojenje ne bo steklo, čeprav moj dragi meni, da bi morala imeti oba otroka enake pogoje. Samo jaz čez takšno kalvarijo ne grem več-sem se načrpala za vse življenje...Mi je bolj pomembna sproščenost in uživanje z otrokom!

Pa veliko optimizma ti želim...
Default avatar

bivša miška

Živijo miška, pa tudi mama 2831!

Končno eno tako pisanje, da si vsaj mao olajšam slabo vest. Zadnjič me je namreč zelo potrlo, ko me je ena (sicer dobronamerno) forumovka bodrila, da naj črpam in črpam, da se splača, da naj ne dodajam....
Ja, saj še vedno črpam in ne dodajam (dodali smo samo za probo, da vidimi katerega prenaša, ker je bila res kriza, ker je zmanjkalo mojega mleka), ampak hkrati občudujem "še 1x mami", ki pravi, da črpa samo še 4x dnevno in to po 300 ml. Halo? Svaka čast. Jaz črpam vsake 3-4 ure, pa črpanje traja med 30 in 45 minut pa kljub temu ne načrpam več kot 140 ml (to je že res veliko), razen zjutraj takoj ko vstanem, ko izkoristim spočitost in načrpam 300ml.
Več kot tako zelo se trudit ne morem pa mi tako ogromno pomeni, da miška dobiva moje mleko že 4 mesece in pol in me je zadnjič skoraj pobralo od slabe vesti, ko sem ji dodala malo adaptiranega in potem videla, da le ni več "pure nature" (blato je bolj smrdelo, bilo drugačno)....Res, totalno slabo vest, ker sem jo dala na ta galofag(k)...... in tale vest me bo po moje spremljala celo večnost.
Niti predstavljati si ne morete kako zelo in srčno sem si jaz želela dojiti, ampak enostavno ne gre in ne gre, čeprav sem še vedno trudim s ponujanjem dojke (cca 2x na dan), da ima vsaj malo stika z dojko (v upanju, da je to fenomenalno dobro za otroka) in me veseli, da sem lahko miškina duda-tolažilka.

Povsem se strinjam, da je veliko otrok ob adaptiranem mleku gor zrasloin da jim nič ne manjka in da morda ni vredno tole črpanje in da...., ampak razume me pa itak samo tista, ki je bila ali je v podobnem položaju in predobro ve kaj pomeni slaba vest v tem primeru.

lep pozdravček vsem
Default avatar

gobica

Bivša miška, razlogov za slabo vest bo še veliko in na te zaradi dojenja/nedojenja/umetnega mleka boš sčasoma pozabila... Sem dala to skozi, vem, kako je, dobila očitke, da seveda ne morem dojiti, če sem pa otroku uturila dudo, seveda ne, če pa zganjam paniko (katera mama je ne bi, če bi otrok izgubljal težo in se drl cele dneve od lakote?), in seveda ne, če pa niste dovolj vztrajni in ali res ne bi poskusili samo z dojenjem? No, in po šestih letih vidim, da je materino mleko res samo en delček mozaika in en del tistega, kar damo in moramo dati otroku.
Glede enakih pogojev za vse otroke - kot bi rad mož ene izmed vas - drugi otrok je deležen bistveno manjše pozornosti kot prvi, že zato, ker se morajo starši posvečati dvema, in sicer starejšemu ponavadi bistveno več kot mlajšemu. In če se mlajšemu preveč, je starejši prikrajšan, s tem, da se tega povrh vsega še zaveda. Tako da tole z enakimi pogoji je bolj prizma optimizma.
Default avatar

bubbi2

Pri nas isti problem. mali se je rodil med večjimi in mu nikakor ni bilo dosti hrane bil je nenasiten, jaz pa dobila mleko šele 5 dan, kar pomeni da se je do takrat hranil po steklenički. Pa še močno zlatenico je fasal in so mi ukinili dojenje za 24 ur in spet steklenička. On je pri 1 tednu pojedel po 100ml na obrok v porodnišnici so se kar križali. Zdaj se pa vedno najprej podojiva (vleče max 5 min na eno dojko na drugi zaspi) potem pa dodatek še 100ml. Ampak če ne gre ne gre in se ni za sekirat. Bolje kapljica materinega mleka kakor nič. Tako da dokler bo šlo tako bo šlo potem pa dodatek.
Default avatar

miška

Drage moje dame!

Hvala za vse nasvete in vaše izkušnje.
Medtem se mi je zaprla žleza na eni dojki in sem komaj rešila situacijo, da nisem fasala antibiotikov - sem mela že vročino, a sem vztrajala in nekako le izčrpala zastoj, potem pa se mi je isto zgodilo še na drugi strani. Vse me ze boli, a vsakič ko si črpam močno mislim na mojega srčka in vztrajam, a kmal bom mela dosti, ker me vse že boli. Zdej je že star skoraj 3 mesece in je že iz tahudega, a ne? Sej vem, da bi bilo dobro, da čim dlje dobiva moje mleko, vse skupaj mi vzame preveč časa, boli me, če pa mal zabušavam, pa se mi še žleza zamaši. IN tukaj se mi poraja vprašanje, kako pa prenehati s črpanjem brez rizika po vnetju...?

Če imaste še kako izkušnjo, mi jo prosim povejte.

Lep pozdrav vsem!!!!
Default avatar

krnea

Dobijo se baje neke tablete, ki pomagajo da mleko usahne. Povprašaj pri ginekologu. Drugače pa baje hladni obkladki tudi zamnjšajo količino. Sicer pa počasi prenehaj, izčrpaj si manj ali pa eno črpanje izpusti...postopoma. To je pomembno!

Moderatorji

Mirjana Frankovič , transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj
MirjanaFrankovic