Zdi se mi, da je bil šolski sistem v mojih časih (Abrahama sem že srečala) in pred uvedbo božično – novoletnih počitnic mnogo bolj prijazen do dijakov, kot je sedanji.
Prvo polletje se bo končalo 15. januarja, zadnih štirinajst dni se ne sme pisati kontrolnih nalog, razen če se popravljajo ocene ali se ponovno piše zaradi preveč negativnih ocen. Torej je kar nekaj testov padlo v predbožične dneve, ko se večini dijakov zdi, da so prazniki že skoraj tu (okrašene trgovine, mesta, celo šola) in rezultati so zaradi premalo učenja temu primerni. Vem, rekli boste, kaj smo delali prej, a pri matematiki se mi zdi, da je dobro s testom preveriti vsako večje poglavje in ne pisati le dvakrat ali trikrat na leto.
Če bi poslušala dijake, septembra še ni nove snovi, oktobra je prekmalu, novembra morda,če le ne bi bilo “krompirjevih počitnic”, december je prazničen, januarja zaradi polletja ne smemo, februarja so zimske počitnice … Malo pretiravam, a včasih smo res imeli polletne počitnice potem, ko smo dobili spričevala prvega polletja in smo potem res lahko počitnikovali brez skrbi. Le kaj je bilo tako narobe s tistim sistemom, da ga je bilo tako potrebno spremeniti? V čem je boljše to, da nam redno delo kar naprej nekaj prekinja? Zakaj ne more biti konec ocenjevalnega obdobja tretji teden v decembru? Morda pa le kdo ve?

Capljam za tabo, vendar se strinjam z napisanim.

Redno smo pisali kontrolke – tudi že prvi mesec pouka (v septembru). Šolske naloge pa pred vsako konferenco. Dodatna preverjanja znanja so bila samo še za popravljanje ocen v polletju ali ob koncu šolskega leta.

Zaradi rednih preverjanj znanja ni prišlo do pretirane obremenitve učencev (dijakov).

Mislim (naj me kdo popravi), da sedanji sistem podpira kampanjsko učenje…. piflanje na pamet že zato, ker ni časa za poglobljeno osvajanje snovi. Za učenje na pamet pa vemo, da v prvem trenutku morda prinese dobro oceno, v drugem trenutku pa prazno glavo.