Čustvena inteligenca, komunikacija in odnosi

Odgovarjajo: Boštjan Topovšek, Core Energetics telesni psihoterapevt, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja

srečen zakon

Default avatar

brezjanka

Obstaja resnica, ki pravi, da od bližnjih raje ne pričakuj ničesar, ker boš drugače razočaran v svojih pričakovanjih. Dolga leta zakona so že za mano in sem na tem, da se moram tega dejstva brezpogojno držati, če hočem še naprej vztrajati in živeti skupaj z možem. Pa gotovo veste mnogi, kakšno je življenje,ko umre zadnje upanje, ko ni več topline, ko ni več pogovora, ko veš, da si v svojih stiskah popolnoma sam. Ko veš, da vsega tega ne smeš niti več pričakovati saj boš v nasprotnem zopet silno razočaran. In veš, da je tudi tvoja vreča prazna in nimaš več kaj dati.
Preteklo življenje sem porabila za vsakdanje prebijanje skozi eksistenčne probleme, za skrb za otroke, v skrbi, da bo družina živela normalno; vsa sem se iztrošila, tudi mož, le da je bil on ves čas precej pasiven in je raje večino vsega prepuščal meni. Jaz pa sem mislila, da tako mora biti in sem vedno dala vse od sebe. Živeli smo običajno kot večina drugih.
In sedaj nenadoma tema in mraz. In tudi ne smem pričakovati drobnega plamenčka, ki bi pogrel mojo dušo, pa ga verjetno tudi ne morem več dati.
Ali ima moje življenje sploh še kakšen smisel! Naj sedaj rečem temu: Dovolj! in začnem novo življenje, sama, ko je vendar to zame nemogoče. In ko ga bom naslednjič zopet vprašala: O čem premišljuješ? mi mora biti popolnoma jasno, da odkritega odgovora ne bom dobila zato ga tudi ne smem pričakovati. Pa bi tako rada vedela, kako je, ko imaš srečen zakon tudi potem, ko so otroci že odrasli. Kakšen je pozoren in čuteč mož, ki svojo ženo ljubi in podpira tudi še po dolgih letih. Ali pa verjamem v pravljice, kakor to trdi moj mož?
Default avatar

mirella

poznam nekaj "pravljic", zato tvojemu možu nebi verjela!

In upam, da bo moj zakon vsaj tak, kot od mojih staršev, moževih staršev in zakoni najinih starih staršev!

Ne moreš pa verjeti v nekaj, kar ne poznaš!
Default avatar

licorice

Draga Brezjanka,

življenje ima smisel, pa še kako ga ima.

Zdaj ti ponuja izjemno priložnost, da začneš živeti za sebe. Dosedaj si živela za druge, za otroke, za moža, delala in skrbela zanje in od njih tudi pričakovala, da bodo izpolnjevali tvoje potrebe.

Zdaj pa imaš možnost, da končno odrasteš in se postaviš na svoje noge. Da se naučiš napolniti svojo "vrečo", svojo dušo z ljubeznijo, z nežnostjo, prijaznostjo. Začni že danes, privošči si kaj lepega, nekaj kar ti bo pogrelo srček.

Opusti pravljice in pričakovanja, da ti bodo ljubezen dali drugi.Sama jo moraš poiskati, to je življenjska naloga vsakega človeka. Tudi jaz sem na tej poti.

Lp
Default avatar

brezjanka

Verjamem ti, draga licorice. Prav imaš, tudi sama sem že prišla na take misli, samo to pomeni, da moram po svoji poti in mimo moža. Kajti stvari, ki bi osrečile mene, se zdijo možu dolgočasne in nesmiselne. Umrl bi od dolgega časa in bolečin, če bi moral z mano sedeti na kakšnem koncertu, čustveno obarvanih pogovorov ne sprejema in se jih boji ko hudič križa,...ljudje s katerimi se rad druži, meni izpijejo še zadnje atome energije. Če naj najdem smisel življenja, moram na pot sama. To pa bi pomenilo jezo in zamero s strani moža, saj česa takega ni v njegovem načrtu življenja. Pošteno povedano, sami mi ni lepo hoditi po svetu, prijateljice pa so še vedno hudo zaposlene s svojimi družinami.
Ne znam si predstavljati, da bi recimo šla sama za en dan na Obalo....ali si ti to že poskusila?
Default avatar

Ta prava Monica

brezjanka,morda si ne predstavljaš,vsedi se v avto in preprosto odpelji,boš videla,čez čas boš šla prav rada..ljudje smo navajeni na tisto kar nam je znano,vendar tudi v neznanem obstaja sreča,samo korak je potrebno narediti.
Default avatar

licorice

ojla,brezjanka

ja ni tako enostavno živeti sam zase, se je treba naučiti. Za začetek greš lahko na kavico, na sprehod, na koncert, na telovadbo, potem pa pridejo na vrsto daljši izleti - obala v hladnem delu leta zna biti prav lep izlet (ker je tam vedno precej topleje).

Za čustvene pogovore so najboljše prijateljice.Poišči si družbo, ki ti odgovarja.

Ne vem, zakaj bi ti mož zameril, če greš npr na koncert. Navadi ga na to, da greš kam sama. Saj gre gotovo tudi on kam sam.

Ne more mož načrtovati tvojega življenja. Kako sploh veš, kaj si on misli o tem. Si ga vprašala? Morda je ovira samo v tvoji glavi. Lahko da bo reakcija s strani moža veliko bolj enostavna kot ti pričakuješ. Poskusi!

Lp
Default avatar

[maxi]

Zelo dobro ti je napisala licorice.
Presneto prav ima.

Nekoč sem slišala stavek; "Dobiš kar misliš, da si zaslužiš."
Takrat sem se ga kar malo ustrašla.

Danes vem, kaj hoče povedati. Svojo ceno si postavimo sami.

Kar pogumno brezjanka, ko boš pasivno želje oblikovala v aktivno, bo postalo pravljica.
Default avatar

norTON

zakon je človeška miselna kao pogruntavščina, ki ima v različnih civilizacijah različno težo in ceno.

nastanek človeške misli pogojuje tudi začetek človeškega dela. torej človek je pričel takrat, ko je pričel misliti tudi delati.to po moje pomeni tudi konec človeške svobode.
delo in misel zahtevata racionalne ekonomske odnose in plod tega je tudi zakon.

zakon ni nič drugega kot racionalna ekonomska skupnost dveh, ki jim je zopet misel, človeški um v smislu možnosti slabšega uma pri nekaterih dodal - izmislil moralo in jo naselil v gene.

ljubezen je minljiva, to vemo vsi in ni je potrebno pogojevati za uspešen zakon.

bral sem, da se na Dunaju loči 66% poročenih. kaj se iz tega sklepa?
ko mine ljubezen se ljudje ločijo, ker miselno ugotovijo, da niso za skupaj, ljubezen-čustva so torej pogojevala slabim odločitvam.

jaz mislim, da se je potrebno ločiti hitro, zelo hitro, da pa so vse ostale odločitve za ločitev, recimo po 10 letih slabe, neracionalne in predvsem nesmiselne......tukaj se pač, za neko zakonsko nekompatibilnost pojavijo ljubice...

mislim
Default avatar

norTON

če hočeš, glavni smisel človeškega življenja je nadaljevanje človeške vrste.
vse drugo je "ološ".

potem pa si človek zopet nekaj izmisli (misel je človeka "zajebala", ker ni meril njenih končnih potencialov in vsi ne mislimo enako kvalitetno) in će opazuješ človeka, si je civilizajsko npr. izmislil neki, pri nas lažji patriarhalen način življenja, skrbiš za otroke, danes že preko 30 leta njihove starosti, potem vnuke,skrbiš za ostarele starše, zlato taščo, tasta, tudi v ostali družini za koga...

najti se pač moraš v tej ponujeni ti verigi, en člen noter si sigurno in po opazovanju smataram, dober člen do konca.
Default avatar

PRLEČKA

Norton!
Glede smisla življenja se popolnoma strinjam s tabo.
Tudi kar se tiče zakona in skupnega življenja imam podobno mnenje. Vendar po 10 letih zakona ravno ne bi odobravala popestritve, oz. bega iz brezizhodnega s skokom čez plot.
Ni ravno najbolj pošteno početje ne do zakonca in tudi ne do samega sebe.
Kako neboleče rešiti zadevo po 10 letih zakona. V bistvu je bolje potlačiti želje, zamižati kot tolikokrat poprej, se zaposliti z milijon stvarmi, se zadovoljiti z malim...
Možnosti:

1.Ločitev, rušenje družine, odnosov, navad, in navsezadnje tudi ekonomske varnosti in premoženja v katerega si vlagal s partnerjem-- je nesmisel
2.ponavljajoči se konflikti po možnosti v prisotnosti mladičev- še bolj nedopustno
3.sprejeti dejstvo, da je to življenje, ki ga živiš, da potegneš iz njega najboljše, se prilagodiš, prenehaš hrepeneti po nečem kar sploh ne obstaja, uvideti da si svoje življenje že osmislil.S tem ne mislim, da se melanholično predaš in otopiš. Ampak, da enostavno prenehaš hlastati po neobstoječem. Popolne, čiste in nesebične ljubezni ni. Ker ljubezni ni. Ker je to pojem, o katerem pišejo pesmi, poneumljajo osladne telenovele, ker je to nekaj kar si mi želimo, da bi obstajalo, da bi osmislilo seks in mu dalo neko vsebino.
Pa te vsebine ni.
Kako prefinjeno se je nekdo domislil manipulacije s človekom.
Ljubezen- čustvo,ki pripomore k razmnoževanju.
Default avatar

PRLEČKA

Zakon je uspešen, če ga vzameš kot poslovno sodelovanje, zavedaš se da je to zgolj odnos, ki omogoča varno odraščanje otrok, ekonomsko stabilnost, oporo, prijateljstvo, zabavo,.. in nazadnje tudi sex- kar je stvar domene.

Se pravi doma imaš firmo, v kateri sta dva partnerja.
Default avatar

norTON

to je to.zakon je,ekonomika,varnost, sodelovanje.
zakon ni večna ljubezen ljubezen.
skratka, življenje je več kot manj"jeba"posameznikov prenešena v skupnost (zakon).

mislim, da je najvažnejše odraščanje mladičev, sploh če se zavedaš smisla življenja.

drugo je, to dosti žena ve in pričenja se igra špekulacij.

tretje, varanje.
sebe lahko prevaraš in ne partnerja, "če si ne izpolniš želje"
kakršnekoli, pa kdorkoli.

zopet tisto, misel je "zajebala človeka"-tudi mene-da si je postavil....
Default avatar

norTON

celo to mislim,
da je misel-um "zajebala"človeka, da ni već toliko skrben do svojih mladičev, potem pa si "izmišljuje vse živo", da se opravičuje svojim napakam, ki jih je v osnovi pridobil z mislijo, prave pa so mu bile dane.
Default avatar

PRLEČKA

In največji problem človeka je, da sploh več ne ve katere misli so tiste primarne- osnovne in katere je na osnovi svoje inteligence umetno ustvaril.
Dejansko več ne ve kaj je pomembno, ker je preveč vpet v neke pričakovane sociološko, moralne in po vrhu še religiozne norme, ki so s prvo umetno mislijo ubile ČLOVEKA in ga spremenila v sužnja samemu sebi.
Če se to ne bi zgodilo, kar se je verjetno moralo (ker je človek zaradi svoje razvitosti ustvarjal vedno nove misli in iskal skrite pomene), se naše življenje ne bi bistveno razlikovalo od življenja divjakov in najverjetneje bi bil obstanek vrste ogrožen. - se pravi je tudi nastajanje misli lahko ključnega pomena pri evoluciji oz. boju za obstanek homo sapiensa.
Se pravi, ponosni smo , da imamo zavest in misli, a je to vseeno premalo, ker te misli lahko preveč prosto potujejo in niso uokvirjene, zato so na nek način pogubne. Um je človeku lasten sovražnik. Zaradi uma se ljudje preprosto preveč zavedajo, preveč premišljujejo in so posledično nesrečni.
Ironično, kajne.
Default avatar

Ta prava Monica

Jaz imam pa eno vprašanje,ok se strinjam z naštetim,ampak kaj pa v primeru.če si sam ok situiran,samostojen itd..itd..imaš lahko enega ali več ljubimcev s katerimi se ti ni treba vezat ne zaradi sexa in ne zaradi ekonomske skupnosti,zakaj potemtakem zakon in obljublanje nečesa kar ne obstaja?Potemtakem bi bil zakon potreben le tistim,ki jim gre v dvoje lažje al kako?
Default avatar

PRLEČKA

Ljudje se pravega pomena zakona ne zavedajo in računajo na večno ljubezen in zvestobo, o čemer beremo v ljubezenskih romanih in s čimer nam celo adolescenco perejo možgane. Zdi se jim, da jim nekaj manjka, hočejo piko na i, morda skupne potomce, ki bi zaradi stereotipnih moralnih načel lažje shajali kot zakonski otroci,zaradi socialno- moralnega pritiska okolice, zaradi strahu pred staranjem v osami, nekateri morda celo zaradi romantične poroke v belem in poročnega albuma.
Default avatar

Ta prava Monica

Dober odgovor-hvala.

No pa še eno vprašanje,kje in kdaj potem nastopi iluzija dobrega zakona ali kaj pogojuje to iluzijo?
Default avatar

PRLEČKA

V zakon pademo, je nakaj kar se pričakuje, kar je v družbi dobro sprejeto. Začetki zakonske zveze pa spadajo verjetno daleč v zgodovino, ko sta moški in ženska ugotovila , da bosta tako lažje zmogla. Moški je skrbel za hrano in varnost, žena za dom in otroke. Sklenila sta simbiozo, ki je bila za oba ugodna. Ženska kot samohranilka bi se težko prebijala skozi življenje- v tistih časih skoraj nemogoče, moškemu pa je godilo, če mu je nekdo skuhal, ...in zvečer ustregel še v drugih pogledih. Danes pa zakon nima enakih osnov. Ženske smo emancipirane, postavimo se moškim ob bok in lahko same skrbimo za potomstvo. Prvotni pomen zakona se razblinja, kakor se razblinja čedalje več zakonov.
Ljudje se poročajo, ker je "normalno" da se poročiš. O pomenu zakona ne razmišljajo. Tako kot ljubezen je tudi zakon umetno nastala misel- plod našega uma.
Kaj je za pričakovati?
Zakon najverjetneje ne bo zgubil na pomenu, ker bo verjetno kaj kmalu dobil novo vsebino oz. bo obogaten z novo udarno mislijo, še preden se bo izkazal za nepotrebnega.
Default avatar

PRLEČKA

Zakon je dober če shajaš s partnerjem, se ne pričkaš,nekako rineš naprej, če imaš občutek, da sta dober team, da vama uspeva, da je dvojina dobra- pa četudi ne na vseh področjih ... ip.
Takrat imaš iluzijo dobrega zakona.
Pogoj za iluzijo dobrega zakona:
glava v realnem svetu, brez romantičnih pričakovanj in druge čustvene navlake
Default avatar

Ta prava Monica

Ej super pišeš
no pa še eno vprašanje :)

Kam se razblini recimo ponos(nevem recimo da ženska ali moški še vedno vstraja v nekem namišljenem svetu-saj ni tako hudo),spoštovanje samega sebe pa naj bo primer alkohol,droga,pretep,varanje,laž?

Moderatorji

Boštjan Topovšek , Core Energetics telesni psihoterapevt, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja
Bostjan_Topovsek