otroci in kajenje staršev
Zadnjič sva bila s sinom pri pediatru. V čakalnico stopi družina, s tremi otroci. Bolni. Ta družina je tako smrdela po cigaretih, otroci so grozno smrdeli po cigaretih, da je vsa čakalnica smrdela, kot bi prišla v kakšen zakajen lokal. Tako smo včasih smrdeli, po kakšni noči v lokalih. Mislim, me je prav pri srcu stisnilo, kaj ta starša sploh razmišljata….
Tudi moja starša sta kadila, ko sem bila otrok in imam zato danes posledice na dihalih. Oba z bratom. Moj brat ima hudo astmo, alergije, jaz pa zaenkrat samo hude alergije. Oba imava redne težave z obolenji dihal. Amapak ok, včasih niso vedeli, kar se ve danes…..
Upam, da vas večina kadilcev vsaj malo pazi pri kajenju ob svojih otrocih…. Jaz sem mislila, da so takšni starši že izkoreninjeni….
čisto razumem, imam en tak primer v sorodstvu. On kadi v svoji hiši, v avtu v pristonosti otrok. Posledično jim smrdijo tudi cunje v omarah, ker včasih si kaj izmernjamo, ker imamo male otroke in moram tisto prej oprat.
Ko pridejo k nam, je uvideven in v prisotnosti otrok ne kadi. Na svojem si pa to dovoli, ker to mu pa res nihče ne more preprečit oz. prepovedat – njegova filozofija! AMpak mene tudi pri srcu stiska, ko vidim otoka, kako spi na sedežni, soba pa zakajena.
Ne vem, no…..
Tudi sama sem asmatik in vem kako je če se celo noč boriš, da dobiš malo zraka vase in res ubogi mali otroci, ki jih to doleti.
Lp, D
Nats, ne verjamem, da je tvoja bolezen posledica kajenja staršev, morajo biti še kakšni drugi vzroki. Ogromno je otrok, katerih starši kadijo, pa so zdravi, ogromno je tudi otrok, katerih starši so nekadilci, pa imajo astme, alergije, ipd.
Kajenje staršev je bilo najbrž samo povod, da je bolezen prej izbruhnila, kar pa bi najbrž v vsakem primeru.
Sem pa nekadilka, da ne bo nesporazumov. Moj oče je res veliko kadil, tudi v avtu, pa sva obe s sestro zdravi.
Brez zamere, samo moje mnenje.
Sem vesela za tebe, jaz te sreče nimam. Bratova astma in najine alergije ter redna obolenja dihal so skoraj zagotovo posledica prekomernega pasivnega kajenja. Zato sva bolehala že od majhnih nog. Tudi rodila sem se kot nedonošenček, zaradi kajenja. Valjda, oprejemljivih dokazov za to nimam, je pa res čudno, da imava oba z bratom iste težave…..
Moj mož je tudi v otroštvu bil izpostavljen cigaretnemu dimu, ker je oče kadil. Ima bronhialno astmo, težave z dihali in hude alergije. Brat enako. V otroštvu je bil pri njemu bronhitis na dnevnem redu. Oče še danes kadi v dnevni sobi in to se mu ne zdi sporno. Na žalost nekateri še dandanes ne priznavajo, da tudi pasivno kajenje škodi.
Za Alenko: bronhitis in alergije znajo biti prav huda zadeva. Meni se moj maž včasih prav smili, ko ga gledam.
S tem kajenjem ste pa res tecne.
A ni na tem svetu vecjih problemov, kot je kajenje?
Sem zrastla ob ocetu kadilcu in mi ni nic, ceprav sem bila zelo zelo bolehen otrok in najstnik in odrasli (odpornost se mi je dvignila sele, ko sem s sinom prebolela vse njegove vrtcevske viruse).
Oce kadi ze vsaj 60 let in ima zapackana pluca, malo mu srcek nagaja, ampak za enega 77-letnika cisto obicajne zdravstvene tezave.
Sin je imel bronhialno astmo in pljucnice in bronhitise, od enega do treh let, potem se je pa nehalo. Oba z mozem kadiva in kolikor se izogibava kajenju v prisotnosti otroka, se temu pac ne mores vedno izognit, razen ce nehas kadit.
Se strinjam, da kajenje ni zdravo, ampak ni pa tudi najskodljivejsa stvar na svet.
Veliko vec ljudi umre zaradi sladkorne, kot zaradi kajenja, pa se nihce ne obira ob prehranjevalne navade ljudi (vsakih 10 sekund umre oseba za posledicami sladkorne). A ne bi bilo bolj smiselno dolocit cenzuse zdrave prehrane?
Jezus, registrirana, a ti to resno? Ekstra si napisala, da si bila bolehen otrok, tvoj otrok je bolehal, ti pa še kar kadiš? Sori, sem mislila, da si pametna punca. Ob vsem tem, kar vemo danes o škodljivosti kajenja ti svoje početje še zagovarjaš? In preusmerjaš pozornost drugam? Ker kaj? Ker so bolni tudi tisti, ki ne kadijo, je tvoje početje okej? To si dopoveduješ, da nimaš slabe vesti? Ja, veliko ljudi je bolnih. Ker živijo v nezdravem okolju, ker se nezdravo prehranjujejo. Pa dajmo potem še kadit in zagiftat sebe in druge do konca? To je tvoja filozofija?
Jezus, registrirana, a ti to resno? Ekstra si napisala, da si bila bolehen otrok, tvoj otrok je bolehal, ti pa še kar kadiš? Sori, sem mislila, da si pametna punca. Ob vsem tem, kar vemo danes o škodljivosti kajenja ti svoje početje še zagovarjaš? In preusmerjaš pozornost drugam? Ker kaj? Ker so bolni tudi tisti, ki ne kadijo, je tvoje početje okej? To si dopoveduješ, da nimaš slabe vesti? Ja, veliko ljudi je bolnih. Ker živijo v nezdravem okolju, ker se nezdravo prehranjujejo. Pa dajmo potem še kadit in zagiftat sebe in druge do konca? To je tvoja filozofija?[/quote]
Ej, jaz to cisto resno.
Meni mojih 5 cigaret na dan prinese doloceno zadovoljstvo in dokler si ne bom v glavi postimala, da je fajn pokadit nic cigaretk, bom kadila. Nimam si pa se interesa to postimat, ker me se nihce ni preprical, da mi kajenje toliko skodi.
Se strinjam, da je kajenje skodljivo, ampak kaj vse je danes skodljivo, pa ni take gonje proti tem stvarem, prinesejo pa lahko bistveno vec skode kakor kajenje. Ne preusmerjam pozornosti, zelim samo opozoriti tudi na druge stvari, na katere ob vsej tej gonji proti kadilcem, pozabljamo.
Meni osebno se zdi alkohol veliko bolj skodljiv. In veliko bolj sporno se mi zdi, da mi na zdravniskem pregledu zdravnica odpredava o skodljivosti kajenja, potem mi pa rece, da kak kozarcek alkohola pa ze spijem in mi v kartoteko sama od sebe vpise “obcasno uziva alkohol”.
Jao, pa kaj vas briga kaj drugi počnejo. Pa kaj res nimate v svojem lastnem življenju problemov. Evo moja tamala je mela težave z bronhitisom, vsak dan molim, da se ne ponovi, vsak njen kašelj me strese. Pa ni od kajenja, ampak je podedovala po svojem očetu, ki je imel enake težave kot otrok, pa nihče ni kadil. Pa kaj naj zdaj? Sreče očitno nimam pri tem.
In ta novi zakon je privedel do tega, da sem prej bila zakajena samo, če sem šla v gostilno, zdaj pa moram dihat zakajen zrak vsakič, ko hodim po centru MB, ker vsi zunaj rauhajo in posledično to vdihava moj otrok. In če že delajo statistiko, kao kadilcev je 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} in je treba ščitit tistih 80{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} nekadilcev, naj še naredijo statistiko, koliko smo zdaj po ulici bolj zakajeni tudi če ne gremo v gostilno.
LP
Bronhitis in astma nista posledica pasivnega kajenja. Lahko pa stanje poslabša.
Tudi meni gredo na jetra osebe, ki dobesedno iščejo dlako v jajcu in obsojajo starše zaradi nekih stvari, ki se njim zdijo sporne. Pa naj bo to kajenje staršev, igranje v peskovniku ali obnašanje v šoli.
Vse dokler dotičnim nekdo ne očita dejanja, ki ga počnejo – vidijo pa ne.
Joj, nekatere ste pa res nerazgledane. Znanstveno, medicinsko je dokazano (že vrsto let, to ni nekaj novega), da je pasivno kajenje (še posebno pri otrocih) izredno škodljivo in v VELIKIH primerih ({04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} sem pozabila, ampak je pa bil ogromen) vodi v astmo, bolezni dihal in povzroča celo pljučnega raka. Pri otrocih, ki se s temi boleznimi že rodijo, pa katastrofalno poslabšajo zdravje oz. stopnjujejo bolezen.
In starši, ki zakajajo prostore, kjer živijo njihovi otroci, so za mene skrajno neodgovorni in ne premorejo dovolj ljubezni do lastnih otrok. Prav tako kot starši, ki svoje otroke vozijo v avtu neprivezane, recimo.
Vpliv kajenja tobaka na zdravje
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Že dolgo časa so znane škodljive posledice kajenja tobaka za zdravje. Kajenje je odgovorno za nastanek srčnih bolezni, cerebrovaskularnih bolezni,[1] kronične pljučne bolezni in pljučnega raka. Le-te so najpogostejše bolezni v evropski regiji. V evropski regiji je tobak na drugem mestu dejavnikov tveganja za nastanek bolezni.[2]
V svetovnem merilu je kajenje tobaka drugi največji vzrok za smrtnost v svetu. Trenutno je kajenje odgovorno za smrt enega od desetih odraslih (približno 5 milijonov smrti letno).[3]
Cigareta je najpogostejša metoda vdihavanja tobačnega dima.
Cigareta je najpogostejša metoda vdihavanja tobačnega dima.
Vsebina
[skrij]
* 1 Tobačni dim in njegove sestavine
o 1.1 Katran
o 1.2 Ogljikov monoksid
o 1.3 Nikotin
* 2 Epidemiologija kajenja
* 3 Kajenje tobaka kot dejavnik tveganja
* 4 Pasivno kajenje
* 5 Koristni učinki kajenja tobaka
* 6 Koristi prenehanja kajenja tobaka
* 7 Preventiva
o 7.1 Kadilci
o 7.2 Nekadilci
o 7.3 Valvazorjev zapis o škodljivosti tobaka
* 8 Zakonodaja v Republiki Sloveniji na področju kajenja tobaka
* 9 Viri in opombe
* 10 Zunanje povezave
[uredi] Tobačni dim in njegove sestavine
Tobačni dim vsebuje več kot 4000 kemičnih sestavin, ki nastajajo pri izgorevanju tobaka.[4][5] 95{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} tobačnega dima sestavlja plinska komponenta, ostalo so mešanica trdnih in tekočih delcev. Tobačni dim vsebuje vsaj 250 strupenih kemičnih snovi in več kot 50 sestavin je znanih kot rakotvornih.[4][5] Nekatere izmed kemičnih sestavin, ki jih najdemo v tobačnem dimu, so strupene kovine in strupeni plini.
Nekateri kemični elementi in spojine prisotne v tobačnem dimu[6][7] Strupene kovine Strupeni plini Rakotvorne kemične spojine
krom amonijak formaldehid
arzen butan benzen
svinec cianovodik polonij-210
kadmij ogljikov monoksid vinilklorid (CH2CHCl)
toluen
Pri izdelavi tobačnih izdelkov proizvajalci dodajo še druge dodatke. Njihov biološki učinek je za zdaj še neznan. Najbolj znane in nevarne sestavine tobačnega dima so katran, ogljikov monoksid in nikotin.
[uredi] Katran
Katran vsebuje številne snovi (policiklični aromatski ogljikovodiki, aromatični amini, nitrozamini), ki so dokazano rakotvorne. S tobačnim dimom pride v dihala tudi katran, ki draži sluznico, vzdržuje njeno vzdraženost in posledično poveča izločanje sluzi. Okvarja delovanje migetalčnega epitelija dihalnih sluznic in povzroča kronični bronhitis, emfizem in raka na pljučih in drugih organih.[8]
[uredi] Ogljikov monoksid
Zaradi nepopolnega izgorevanja tobaka nastaja ogljikov monoksid. Ta se zelo dobro veže na hemoglobin, ki prenaša kisik po krvnih žilah. Ker se ogljikov monoksid bolje veže na hemoglobin kot kisik, moti njegovo prenašanje in njegovo porabo v telesu.[8]
[uredi] Nikotin
Nikotin je droga, ki povzroča odvisnost.[9][10] V tobačnih izdelkih ga je dovolj, da povzroča in vzdržuje odvisnost odraslih in otrok.[8] Nikotin v telesu povzroči takojšnjo odzivnost, ker povzroči sprostitev hormona adrenalin. Adrenalin stimulira telo in povzroči, da se nenadno sprosti glukoza. Zviša se tudi krvni pritisk, frekvenca dihanja in srčni utrip.[11] Tej stimulaciji sledi depresija in izčrpanost, ki pa vodi kadilca do želje, da prižge novo cigareto.[12]
[uredi] Epidemiologija kajenja
Kajenje tobaka je drugi največji vzrok za smrtnost v svetu. Trenutno je kajenje odgovorno za smrt enega od desetih odraslih v svetovnem merilu (približno 5 milijonov smrti letno). Če se bo tak vzorec kajenja tobaka nadaljeval, bo povzročil 10 milijonov smrti letno ob letu 2020. Polovica ljudi, ki trenutno kadi tobak – to je okoli 650 milijonov ljudi – bo slej ko prej umrlo zaradi posledic kajenja. Kajenje tobaka je četrti največji dejavnik tveganja za nastanek bolezni na svetu[3] in drugi največji dejavnik tveganja za nastanek bolezni v evropski regiji.[2]
[uredi] Kajenje tobaka kot dejavnik tveganja
Že leta 1964 so znanstveniki ugotovili, da kajenje tobaka povzroča kronični bronhitis, pljučnega raka in raka na žrelu.[13] Z nadaljnjimi raziskavami so na seznam dodali vrsto novih bolezni, ki jih povzroča kajenje.
Kajenje tobaka je dejavnik tveganja tako pri odraslih kot pri adolescentih in otrocih.
Incidenca pljučnega raka je v tesni povezavi z kajenjem.
Incidenca[14] pljučnega raka je v tesni povezavi z kajenjem.
Kajenje tobaka je dejavnik tveganja[15]:
* za vrsto rakavih obolenj: pljučni rak, rak ustne votline in žrela, rak grla, rak požiralnika, rak želodca, rak trebušne slinavke, rak ledvic, rak sečnega mehurja, rak materničnega vratu, rak prostate in levkemija,
* za koronarne srčne bolezni in cerebrovaskularne bolezni,[1]
* za akutne respiratorne bolezni in kronične respiratorne bolezni (kronični bronhitis in emfizem),
* pri nosečnostnih izidih (omejitev fetalne rasti, nizka porodna teža in zmanjšanje porodne teže novorojenčka). Je dejavnik tveganja pri sindromu nenadne smrti dojenčka in pri prezgodnjem porodu,
* pri zmanjšanju kostne gostote pri ženskah v menopavzi in pri zlomih kolkov,
* za nastanek sive mrene.
Še nekatera dejstva:[16]
* kajenje škoduje skoraj vsakemu organu v telesu, povzroča mnoge bolezni in zmanjšuje zdravje na splošno,
* kajenje z zmanjšano količino katrana in nikotina v cigaretah ne prinaša izboljšanja zdravja.
[uredi] Pasivno kajenje
Pasivno kajenje je vdihovanje mešanice plinov in delcev, ki sestavljajo dim iz goreče cigarete, cigare ali pipe in izdihanega tobačnega dima kadilcev.
Razlike med neposredno vdihanim dimom iz cigarete in dimom, ki se kadi iz goreče cigarete, so glede vpliva na zdravje minimalne.[17][18][19]
* Pasivno kajenje povzroča srčne bolezni in pljučnega raka pri odraslih nekadilcih.
* Nekadilcem, ki so izpostavljeni tobačnemu dimu doma ali na delu, se poveča tveganje za srčne bolezni za 25-30 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} in za pljučnega raka za 20-30 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}.
* Vdihavanje tobačnega dima ima takojšnje posledice na kardiovaskularni sistem, kar poveča tveganje za srčni napad.
* Ljudje, ki že imajo srčno bolezen, so še posebej izpostavljeni.
* Izpostavljenost tobačnemu dimu pri otrocih lahko povzroča respiratorne simptome in upočasni rast njihovih pljuč.
* Pasivno kajenje pri otrocih povzroča nenadno smrt novorojenčka, akutne respiratorne infekcije, probleme z ušesi in pogostejše napade astme.
Pasivno kajenje škoduje zdravju.
Pasivno kajenje škoduje zdravju.
Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je skoraj 700 milijonov otrok (kar je skoraj polovico vseh otrok na svetu) izpostavljenih tobačnemu dimu, zlasti doma.[20] 43,9 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} študentov je izpostavljenih tobačnemu dimu v svojih domovih in 55,8 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} na javnih mestih.[21] V Evropski uniji je leta 2002 umrlo 80.000 ljudi zaradi izpostavljenosti tobačnemu dimu.[21]
Prepričanje, da izpostavljenost tobačnemu dimu (pasivno kajenje) ni nevarno, je netočna informacija. Tudi kratka izpostavljenost je lahko nevarna. Niti ventilacija ali filtriranje zraka ali oboje ne more zmanjšati izpostavljenosti tobačnemu dimu v zaprtih prostorih na tako raven, ki bi bila zadovoljiva za ohranjanje zdravja.[22] Samo popolna odsotnost tobačnega dima v okolju nudi učinkovito zaščito.[21]
“ Debata je končana. Znanost je jasna. Pasivno kajenje ni samo nekaj motečega, ampak predstavlja resno tveganje za zdravje. ”
—bivši predstojnik U.S. Surgeon General g. Richard Carmona, [21]
[uredi] Koristni učinki kajenja tobaka
* Nekateri zgodnejši viri navajajo naj bi kajenje tobaka imelo pozitiven učinek na Alzheimerjevo bolezen. Postavljena je bila trditev, da kajenje zmanjša tveganje za to bolezen. Znanstveniki v novejšem preglednem[23] članku[24] to trditev zavržejo. Ugotavljajo nasprotno, da je povečanje kajenja v preteklosti povezano s povečano incidenco[14] Alzheimerjeve bolezni. Za bolj trden dokaz bo treba opraviti večje število raziskav. Če bo dodatna večja raziskava potrdila te rezultate, bo potrebno kajenje uvrstiti v javnozdravstveno prioriteto v boju proti Alzheimerjevi bolezni.
* Nekatere raziskave pokažejo, da ima kajenje varovalni učinek pred Parkinsonovo boleznijo pri kadilcih. Vendar pa novejša meta raziskava odkrije razliko pri varovalnem učinku kajenja med sedanjimi in bivšimi kadilci. Iz tega sledi, da je nepotrebno predpostavljati o zaščitnem učinku kajenja pred Parkinsonovo boleznijo. Ravno nasprotno. Raziskovalci ugotavljajo o možnosti obratnega učinka, kjer je bolj verjetno, da Parkinsonova bolezen varuje pred kajenjem zaradi razlage, da slabše motorične sposobnosti onemogočajo kajenje. Druga razlaga pravi, da je neuspeh za razvoj močne kadilske navade v zgodnji odrasli dobi pokazatelj zgodnjega simptoma in s tem prvega kliničnega pokazatelja za Parkinsonovo bolezen.[25][26] Lahko podamo razlago, da med kadilci ni Parkinsonove bolezni, ker dovolj zgodaj umirajo zaradi drugih bolezni, ki jih povzroča kajenje.[27]
* Pri določenih nevroloških boleznih (Parkinsonova bolezen) lahko v manjšem številu primerov pomaga nikotin. V tobačnem dimu je poleg nikotina več kot 4000 ostalih kemičnih snovi, ki dokazano škodujejo zdravju. Zaradi tega kajenje bolj škodi kot pa koristi pri nevroloških boleznih. Kajenje tobaka ni edini vir nikotina. Pacienti imajo na voljo nikotinske nadomestke (tablete, žvečilke, inhalatorji, dermalni obliži). Tobačne korporacije seveda želijo izkoristiti te ugotovitve pri promociji tobačnih izdelkov.
* Ni dokazov za trditev, da ima kajenje tobaka karkšnekoli koristne učinke na zdravje.
[uredi] Koristi prenehanja kajenja tobaka
Prenehanje kajenja tobaka ima vrsto prednosti:[28]
* Prinaša takojšnje in tudi dolgoročne koristi pri zmanjšanju tveganja za nastanek bolezni, ki jih povzroča kajenje, in prinaša izboljšanje zdravja na splošno.[16]
* Bivši kadilci živijo dlje kot kadilci, ki kadijo še naprej. Na primer: kadilcem, ki prenehajo z kajenjem tobaka pred 50. letom starosti, se tveganje za smrtnost zmanjša za polovico v primerjavi s kadilci, ki kadijo še naprej.
* Prenehanje kajenja zmanjša tveganost za raka pljuč, drugih rakastih bolezni, srčno kap, možgansko kap in kronične pljučne bolezni.
* Ženske, ki prenehajo s kajenjem pred nosečnostjo ali v času 3 do 4 mesecev po zanositvi, zmanjšajo tveganje za nizko porodno težo novorojenčka v primerjavi z drugimi ženskami, ki niso nikoli kadile.
* Koristi za zdravje močno presegajo tveganje za pridobitev približno 2,3 kg telesne teže ali neželenih psiholoških učinkov kot možnih posledic prenehanja kajenja.
* V študijah za ugotavljanje učinkov na zdravje pri prenehanju kajenja je lahko med osebami, ki se razglasijo za nekadilce, tudi nekaj trenutnih kadilcev. Posledično so rezultati učinkov na zdravje pri prenehanju kajenja podcenjeni.
[uredi] Preventiva
“Preventiva je dejavnost, ki se ukvarja z varovanjem zdravja (preprečevanjem bolezni) in preprečevanjem poslabšanja bolezni.”[29] Pomembno pri preventivi je informiranje prebivalcev o škodljivostih kajenja in pasivnega kajenja. Profesionalna podpora in nasvet strokovnjaka še poveča možnost za opustitev kajenja.
[uredi] Kadilci
Najboljša preventiva pri kadilcih je takojšnje prenehanje kajenja tobaka. Problem pri prenehanju kajenja pri kadilcih je zasvojenost z nikotinom. Ugotovljeno je, da se pri prenehanju kajenja poveča vnos hrane v telo in zmanjša poraba energije v stanju počivanja, kar je odgovorno za povečanje telesne teže. Krajše posledice prenehanja kajenja vključuje nemir, razdražljivost, razočaranje, jeza, težave pri koncentraciji in nagonska potreba po kajenju.[28] To so najpogostejši vzroki, ki predstavljajo oviro pri prenehanju kajenja.
[uredi] Nekadilci
Zaradi ugotovljene škodljivosti pasivnega kajenja je preventiva pri nekadilcih preprečiti kajenje in omogočiti popolno odsotnost tobačnega dima v zaprtih prostorih in na prostem. Ventilacija ali filtriranje zraka (ali kombinacija obojega) ne zmanjšujeta nevarnost izpostavljenosti tobačnemu dimu v zaprtih prostorih.[22]
[uredi] Valvazorjev zapis o škodljivosti tobaka
Janez Vajkard Valvazor je v svojem delu Ehre des Herzogthums Krain zapisal v prvi zvezek stran 327, sledeče opozorilo o škodljivosti tobaka- prevod iz nemščine:
»Da bi pa zbudil pravi strah pred kavo, tobakom in čajem, dodaja-(doktor Franciscus de Coppinis) mandat, v katerem je angleški kralj svojim podložnikom prepovedal uživanje tobaka na suho- ki pa vseeno izsušuje- in nazadnje končuje to poglavje z opozorilom, naj po navodilu Seneke ne oponašamo strasti živali, sopotnic, ki slabotno bleketaje hitijo na klanje in naj ne hitimo v smrt tudi mi. Saj smo, drugače kot te, opremljeni s človeško pametjo, ta pa s svojo ostrino, s katero je nas, Evropejce, opremila božja modrost, daleč presega znanje Barbarov in Amerikancev.«
[uredi] Zakonodaja v Republiki Sloveniji na področju kajenja tobaka
V Republiki Sloveniji uvajamo spremembo zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Spremembe zakona prinašajo uvedbo popolne prepovedi kajenja v vseh zaprtih delovnih in javnih prostorih ter zviševanje starostne meje za nakup tobačnih izdelkov iz dosedanjih 15 let na 18 let ter starostno mejo 18 let tudi za tiste, ki prodajajo tobačne izdelke. K spremembam na tem področju Slovenijo zavezuje tudi Okvirna konvencija Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom, ki jo je ratificirala tudi Slovenija.[30]
[uredi] Viri in opombe
1. ^ a b bolezen osrednjega živčevja (možganov) zaradi obolenja možganskih žil
2. ^ a b “The European Health Report 2005 (stran 19)”. WHO Evropa, 2005
3. ^ a b “Why is tobacco a public health priority?”. WHO, 2007
4. ^ a b “Toksikologija tobačnega dima (stran 3)”. National Toxicology Program, 1999
5. ^ a b “Toksikologija tobačnega dima pri pasivnem kajenju (stran 29, 65)”. Surgeon General, 2006
6. ^ “Kemični elementi in spojine v tobačnem dimu”. Surgeon General’s Reports on Smoking and Tobacco Use, 2006
7. ^ “Pasivno kajenje plakat”. Inštitut za varovanje zdravja (IVZ), 2006
8. ^ a b c “Kajenje in rak, Zveza slovenskih društev za boj proti raku”, Ljubljana 2004 (COBISS)
9. ^ “Nikotin”. National Institute of Drug Abuse (pridobljeno 26. 5. 2007)
10. ^ “Nicottine addiction”. Centers for disease control and prevention (pridobljeno 26. 5. 2007
11. ^ “Zasvojenost s tobakom”. National Intitute on Drug Abuse (pridobljeno 26. 5. 2007)
12. ^ “Cigareti in produkti tobaka”. National Institute of Drug Abuse (pridobljeno 26. 5. 2007)
13. ^ “A Report of the Surgeon General”. Surgeon General Centers for disease control and prevention, 2004
14. ^ a b Število novih primerov (bolezni, poškodb, smrti), ki se pojavijo v določeni populaciji v opazovanem času (običajno v 1 letu).
15. ^ “Surgeon General Report – Zdravju škodljivo kajenje (stran 25-30)”. Surgeon General Centers for disease control and prevention, 2004
16. ^ a b “Izvleček iz Surgeon General Report (stran 8)”. Center for disease control and prevention, 2004
17. ^ “Podatki o pasivnem kajenju”. Center for Disease Control, 2006
18. ^ “Surgeon General poročilo o pasivnem kajenju”. Surgeon General, 2006
19. ^ “Passive smoking and the risk of coronary heart disease”. Bandolier
20. ^ “International consultation on environmental tobacco smoke (ETS) and child health (stran 5)”. WHO, 1999
21. ^ a b c č “World No Tobacco Day 2007 brošura”. WHO, 2007
22. ^ a b “Surgeon General poročilo o pasivnem kajenju (stran 11)”. Surgeon General, 2006
23. ^ Pregledni znanstveni članek je najpogosteje pregled novejših del o določenem predmetnem področju, del posameznega raziskovalca ali skupine raziskovalcev z namenom povzemati, analizirati, evalvirati ali sintetizirati informacije, ki so že bile publicirane. Prinaša nove sinteze, nove ideje in teorije ter celo nove znanstvene paradigme. [[1]]
24. ^ “Kajenje kot dejavnik tveganja za Alzheimerjevo bolezen”. Blacwell Synergy (pridobljeno 26. 5. 2007)
25. ^ “Smoking and Parkinson’s disease: systematic review of prospective studies”. pubmed.gov, 2004
26. ^ “Parkinson’s disease protects against smoking?”. pubmed.gov, 2004
27. ^ “Smoking, coffee, and Parkinson’s Disease”. Bandolier
28. ^ a b “Koristi za zdravje pri prenehanju kajenja” a (stran 8, 9) b (stran 13). National Library of Medicine’s Profiles in Science, 1990
29. ^ “Definicija “preventiva””. Terminološki slovar
30. ^ “Ministrstvo za zdravje – Vlada Republike Slovenije
[uredi] Zunanje povezave
* Javnozdravstveni portal Evropske unije
* WHO Evropa – Tobacco-free Europe
* Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) [2] [3] [4][5]
* Klinika Golnik, Ljubljana (Opuščanje kajenja)
* Onkološki Inštitut, Ljubljana
* Vlada Republike Slovenije – Ministrstvo za zdravje (Pridobljeno dne 22. 5. 2007)
* Čili za delo [6][7]
* Med Over Net
Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org/wiki/Vpliv_kajenja_tobaka_na_zdravje«
Kategorije: Članki, ki so potrebni čiščenja | Vsi izbrani članki | Zasvojenost | Tobak | Dejavniki zdravstvenega tveganja | Bolezni | Rak
Pogled
* Članek
* Pogovor
* Uredi stran
* Zgodovina strani
Osebna orodja
* Prijavite se / registrirajte se
Navigacija
* Glavna stran
* Dobrodošli
* Izbrani članki
* Naključni članek
* V novicah
* Zadnje spremembe
občestvo
* Portal občestva
* Pod lipo
* Stik z nami
podpora
* Pomoč
* Denarni prispevki
Iskanje
Pripomočki
* Kaj se povezuje sem
* Sorodne spremembe
* Naloži datoteko
* Posebne strani
* Različica za tisk
* Trajna povezava
* Navedba članka
V drugih jezikih
* English
* עברית
* Nederlands
* Polski
* Português
Powered by MediaWiki
Wikimedia Foundation
* Čas zadnje spremembe: 17:27, 21. november 2007.
* Besedilo je na razpolago pod dovoljenjem GNU za rabo proste dokumentacije (za podrobnosti glejte Avtorske pravice).