Forum.Over.Net

Starševski čvek

Depresije, žalovanje, samomori?

Default avatar

Andreja

Zardi izrednega zanimanja, "prekratke oddaje" pretekli mesec in praznika dneva, posvečenega spominu na mrtve, še enkrat v goste na oddajo Radia Ognjišče, ki bo v ponedeljek, 5.11.2007 vabimo gostji:
Anico Koprivc Prepeluh in Barbaro Kutnar, obe terapevtki zakonske in družinske terapije ter sodelavki svetovalki na forumu Partnerska posvetovalnica

V zadnji oddaji smo se pogovarjali o meji med zdravjem in boleznijo, mejami uspešnega zdravljena, odnosih in vplivih odnosov na človeka ...

V drugem delu bomo spregovorili o »čudežnih« tabletkah (antidepresivih, pomirjevalih) po katerih po besedah Anice prevečkrat segamo po že pri najmanjši težavi in nismo pripravljeni sami kaj več aktivno narediti za izboljšanje brez kemičnih pomagal.

Včasih želimo preprosto pozabiti na kakšne boleče dogodke, pa naj so fizične narave (npr. močne bolečine v hrbtenici) ali pa psihične (npr. smo se ravno razšli z nekom, nekdo nam je umrl…). Tako hitro se zatečemo k zdravilom, ki nam ublažijo to čustveno bolečino, ki pomagajo pozabiti, da je nekaj narobe."

Posebno področje je spopadanje izgubami, žalovanjem, zatiranjem žalosti v sebi in samomorih.

Vabljeni, da strokovnjaki - tokratni gostji oddaje vprašate, kar vas zanima v zvezi z terapevtskim delom in kako le to pomaga?
***

Problemov ne bomo rešili z istim načinom razmišljanja, kot smo jih ustvarili.
Albert Einstein


Stojim Vam ob strani.
Default avatar

Andreja

Vprašanja in vaše izkušnje lahko zapišete tukaj spodaj.
***

Problemov ne bomo rešili z istim načinom razmišljanja, kot smo jih ustvarili.
Albert Einstein


Stojim Vam ob strani.
Default avatar

Andreja

Depresije, žalovanje, samomori se teme današnjega časa.
Kje so meje? Kako jih prestopiti ali ne prestopiti?
Kako gre proces izgube? Kako osamljenost vpliva na življenje človeka?
Kaj o prazniku, ki je za nami, vedo povedati strokovnjaki?

Poslušajte nas ob 17.00 na valovih Radia Ognjišče (104,5) in/ali sodelujte v debati: http://med.over.net/forum5/read.php?146,4374177

Gostji v oddaji sta Anica Koprivc Prepeluh in Barbara Kutnar, obe terapevtki zakonske in družinske terapije


Izhodišča za pogovor:
Spregovorili bomo o »čudežnih« tabletkah (antidepresivih, pomirjevalih) po katerih po besedah Anice prevečkrat segamo po že pri najmanjši težavi in nismo pripravljeni sami kaj več aktivno narediti za izboljšanje brez kemičnih pomagal. Včasih želimo preprosto pozabiti na kakšne boleče dogodke, pa naj so fizične narave (npr. močne bolečine v hrbtenici) ali pa psihične (npr. smo se ravno razšli z nekom, nekdo nam je umrl…). Tako hitro se zatečemo k zdravilom, ki nam ublažijo to čustveno bolečino, ki pomagajo pozabiti, da je nekaj narobe.

Barbara pa glede žalovanja pravi: "Pri žalovanju za bližnjimi, pri vseh slovesih, odhodih, ko je treba res dovoliti, da se posameznik poslovi, je družina na prvem mestu - je tista in naj bi bila tista, ki je v najtežjih trenutkih vsakemu izmed nas največja opora. Kjer je moč dobiti varnost, zaupanje, eno lepo besedo, zlasti pa razumevanje v vsem tistem, kar človek v procesu žalovanja občuti. ..."

Kaj pa vi? Vaša vprašanja, dileme, komentarji?
***

Problemov ne bomo rešili z istim načinom razmišljanja, kot smo jih ustvarili.
Albert Einstein


Stojim Vam ob strani.
Default avatar

grbavka

Kako ločiti žalovanje od depresije? Meni se zdi to prepleteno in pravzaprav eno in isto.
Default avatar

Malina

Kakšna je razlika med začasno potrtostjo in depresijo in kdaj lahko rečemo, da smo depresivni.

hvala za vaš odgovor.
Default avatar

Soncnica*

Pozdravljeni, zanima me vaše mnenje in sicer, če lahko potrdite če gre v mojem primeru res za depresijo ali je možno da je še kaj drugega...

Stara sem 32 let....začelo se je z slabim počutjem, nezadovoljstvom, brez energije že skoraj dve leti nazaj....služba, otroci, odsotnost moža, vse se je kopičilo na meni in stanje se ni nikakor izboljšalo..potem pa se je hčerki pred dvema mesecema skoraj zgodila huda nesreča, za katero bi bila jaz kriva...tako so se začele slabe misli, nenehna premlevanja kaj bi bilo če bi bilo, v vsaki stvari sem videla samo še slabo in kaj se komu lahko zgodi... otepala sem se teh misli, poskušala gledati pozitivno, pa ni šlo..... potem pa se je pred mesecem začelo, prehlad glave, migrenski napad, bolečine v glavi in vratu, mravljinci, ki se sprehajajo sem ter tja, bolečine v mišicah in sklepih, težka utrujenost, spati pa ne morem..tiščanje v prsih je tako neznosno, da mislim da me bo kap....
...vse preiskave krvi (borelioza, ščitnica, revmatizem.....) revmatolog, pravijo, da je vse o.k.- jaz pa živ mrlič......
Z zdravnico sva se odločile za zdravljenje depresije, mene pa skrbi, če je to res to...ali ste že imeli kakšen tak primer z vsemi temi simptomi...to je vse kar sprašujem...

hvala, da ste si prebrali moje sporočilo in hvala, ker delite svoje mnenje na tako krasen - sodoben način....
Default avatar

mama Ana

Spoštovani

Že pred časom sem postavila vprašanje v povezavi z žalovanjem otrok in najstnikov. Koga bi vi priporočili za pomoč ko nenadoma umre eden od staršev.

Po moji oceni je depresija kar tako eno, depresija po težki izgubi pa drugo in sicer res le kot laik predlagam, da se ti dve temi obravnavata ločeno.

Po moji oceni, ki temelji na lastni izkušnji se svetovalci veliko "raje" ukvarjajo z ljudmi s problematičnimi družinskimi odnosi, kot z ljudmi, ki so zapadli v žalovanje. Pa se oboji želijo izmazati iz svojega kroga, razlika pa je, da se pri težavah dveh pogovarjajo trije - dva v prisotnosti terapevta, pri težavah po smrti pa potekal dialog le v smeri človek - terapevt in tega se terapevti bojijo oziroma raje izognjeo, pa še denarja je manj pri tistih ki žalujejo, kot pri reževanju medsebojnih odnosov.

Društva za pomoč tistim, ki žalujejo ( izjema so Solzice) pa še ni. Hospic je prvenstveno namenjen palitivni oskrbi bolnikov in pomoč svojcem v tem obdobju.

Zanimivo, da različna športna in dobrodelna društva nimajo posebnih programov za pomoč in podporo ter povečanje telesne aktivnosti žalujočih. Očitno je to področje prezahtevno, za današnji čas bi rekli, da je vložek obratno sorazmeren finančnemu profitu. Do profita v smislu dobrega življenja pa se očitno še nismo prišli. Veliko bolj preprosto je vzeti tableto kot odteči 3km.

Želim vam veliko veselej pri delu in vaših programih Ana
Ana
Default avatar

Andreja

Re: Depresije, žalovanje, samomori?
Napisal: grbavka
Datum: 05.11.2007 10:14

Kako ločiti žalovanje od depresije? Meni se zdi to prepleteno in pravzaprav eno in isto.
***

Problemov ne bomo rešili z istim načinom razmišljanja, kot smo jih ustvarili.
Albert Einstein


Stojim Vam ob strani.
Default avatar

255

[quote Andreja]

Spregovorili bomo o »čudežnih« tabletkah (antidepresivih, pomirjevalih) po katerih po besedah Anice prevečkrat segamo po že pri najmanjši težavi in nismo pripravljeni sami kaj več aktivno narediti za izboljšanje brez kemičnih pomagal. Včasih želimo preprosto pozabiti na kakšne boleče dogodke, pa naj so fizične narave (npr. močne bolečine v hrbtenici) ali pa psihične (npr. smo se ravno razšli z nekom, nekdo nam je umrl…). Tako hitro se zatečemo k zdravilom, ki nam ublažijo to čustveno bolečino, ki pomagajo pozabiti, da je nekaj narobe.


[/quote]

S tem se pa globoko ne strinjam. Ko si tako brez energije, da ne moreš več nič, ko bi najraje umrl, a tudi za to nimaš dovolj energije, ko se vsemu temu pridružijo še številne fizične težave, lahko brez "čudežne tabletke" samo že nekako preživiš, dvigniti se pa ne moreš.
Default avatar

Frida1

Mene pa moti, da so psihiatri s seznama bolezni črtali Žalovanje in si, ko in če žaluješ kar takoj depresiven.Tako je meni osebna zdravnica morala šifrirati moje obdobje žalovanja po izgubi tretjega otroka. Nisem imela nobenih znakov depresije, pač pa sem rabila čas, da sem si vsaj malo pokrpala rano in zmogla stopiti ponovno v službo.

Pa še nekaj me zelo moti v naši slov. družbi in nekak razumem zakaj toliko samomorov. Če se komu vsaj malo želiš izpovedati, "potožiti", dobiš takoj kak nasvet preden dokončaš stavek in to od nekoga, ki sploh nima tvoje izkušnje in ne ve, kako bi bilo, če bi bilo...
Velikokrat tudi mene mine, da bi se še komu zaupala (prijateljem!), ker te ne potolažijo, ampak prej razjezijo s svojimi nasveti, saj ni tako hudo, moraš pozitivno razmišljati, saj imamo vsi svoje težave). Postala sem že !alergična na dobronamerne nasvete in pozitivno razmišljanje. Če bi se ljudje lahko bolj zaupali komu v svojem prijateljskem krogu, bi najbrž bilo manj depresij in samomorov. Kaj menite o tem?

Hvala.
Default avatar

Andreja

Re: Depresije, žalovanje, samomori?
Napisal: 255
Datum: 05.11.2007 11:48

Navedeno Andreja:

"Spregovorili bomo o »čudežnih« tabletkah (antidepresivih, pomirjevalih) po katerih po besedah Anice prevečkrat segamo po že pri najmanjši težavi in nismo pripravljeni sami kaj več aktivno narediti za izboljšanje brez kemičnih pomagal. Včasih želimo preprosto pozabiti na kakšne boleče dogodke, pa naj so fizične narave (npr. močne bolečine v hrbtenici) ali pa psihične (npr. smo se ravno razšli z nekom, nekdo nam je umrl…). Tako hitro se zatečemo k zdravilom, ki nam ublažijo to čustveno bolečino, ki pomagajo pozabiti, da je nekaj narobe."


255 pravi:

"S tem se pa globoko ne strinjam. Ko si tako brez energije, da ne moreš več nič, ko bi najraje umrl, a tudi za to nimaš dovolj energije, ko se vsemu temu pridružijo še številne fizične težave, lahko brez "čudežne tabletke" samo že nekako preživiš, dvigniti se pa ne moreš."
***

Problemov ne bomo rešili z istim načinom razmišljanja, kot smo jih ustvarili.
Albert Einstein


Stojim Vam ob strani.
Default avatar

*katka*

[quote 255][quote Andreja]

Spregovorili bomo o »čudežnih« tabletkah (antidepresivih, pomirjevalih) po katerih po besedah Anice prevečkrat segamo po že pri najmanjši težavi in nismo pripravljeni sami kaj več aktivno narediti za izboljšanje brez kemičnih pomagal. Včasih želimo preprosto pozabiti na kakšne boleče dogodke, pa naj so fizične narave (npr. močne bolečine v hrbtenici) ali pa psihične (npr. smo se ravno razšli z nekom, nekdo nam je umrl…). Tako hitro se zatečemo k zdravilom, ki nam ublažijo to čustveno bolečino, ki pomagajo pozabiti, da je nekaj narobe.


[/quote]

S tem se pa globoko ne strinjam. Ko si tako brez energije, da ne moreš več nič, ko bi najraje umrl, a tudi za to nimaš dovolj energije, ko se vsemu temu pridružijo še številne fizične težave, lahko brez "čudežne tabletke" samo že nekako preživiš, dvigniti se pa ne moreš.[/quote]

Se strinjam. V Sloveniji je kljub nenormalnemu številu samomorov (tudi med mladimi) še vedno predsodek (ali kar gonja) proti "tabletkam" (antidepresivom). Laiki pošiljajo depresivne ljudi na jogo in sprehode v naravo in jih svarijo pred tabletami. A za depresivne ljudi so ravno antidepresivi ključ do duševnega zdravja. Ker šele z njihovo pomočjo se lahko toliko poberejo, da sploh zmorejo iti na jogo ali v naravo.

Največja nevarnost depresivnih ljudi so ravno vsi ti predsodki, zaradi katerih si ne upajo k zdravniku, si ne upajo priznati, da so zboleli za depresijo, si ne upajo poiskati pomoči in trpijo sami, dokler ne vidijo edine rešitve v samomoru. In ga tudi storijo.

Sicer pa tudi jaz ne razumem povezave med depresijo in žalovanjem. To sta dve povsem različni stvari.
Default avatar

grbavka

[quote *katka]
Sicer pa tudi jaz ne razumem povezave med depresijo in žalovanjem. To sta dve povsem različni stvari.[/quote]

Težko ločim, kaj je žalost in kaj je depresija. Včasih kdo reče kako je depresiven. A je res ali je samo žalosten?
Imam še eno vprašanje.
Kako lahko žalost preide v depresijo? Kako lahko nežalovanje pride v depresijo?
Default avatar

255

[quote *katka*]


Sicer pa tudi jaz ne razumem povezave med depresijo in žalovanjem. To sta dve povsem različni stvari.[/quote]

Povezava je, prehod med enim in drugim je lahko neprepoznaven, a ko si globoko v depresiji, to pač veš.
Default avatar

san giorgio

Iz naslova teme nekoliko sumim, da o teh zadevah nimate dosti pojma in jih zato mecete v isti kos.

Depresija je bolezen, v kateri se prepletajo duševne in telesne motnje (preberite si kaj o delovanju nevrotransmiterjev). Človek z depresijo je bolnik, ki rabi zdravila prav tako, kot rabi človek z napredovalo obliko sladkorne bolezni insulin. Prikrito omalovaževanje ljudi, ki jemljejo zdravila proti depresiji, češ da "niso pripravljeni sami kaj več aktivno narediti za izboljšanje brez kemičnih pomagal", namesto da bi jih pohvalili, ker so se zatekli k zdravniku namesto v alkohol ali samomor, je druzbena stigmatizacija, za kakrsno bi si zelela, da bi jo taki, ki se podpisujejo kot strokovnjaki za zakonsko in druzinsko terapijo (z licenco od koga, ce smem vprasati?), ze presegli.

Zalovanje lahko sprozi depresijo, ki ji v takem primeru recemo reaktivna, ni pa nic manj huda ali manj nevarna kot endogena depresija.

Oddajo bom skusala poslusat, ce bo tako naneslo, upam, da bo nadaljevanje kaj bolj strokovno kot uvod.
Default avatar

*katka*

[quote san giorgio]Iz naslova teme nekoliko sumim, da o teh zadevah nimate dosti pojma in jih zato mecete v isti kos.

Depresija je bolezen, v kateri se prepletajo duševne in telesne motnje (preberite si kaj o delovanju nevrotransmiterjev). Človek z depresijo je bolnik, ki rabi zdravila prav tako, kot rabi človek z napredovalo obliko sladkorne bolezni insulin. Prikrito omalovaževanje ljudi, ki jemljejo zdravila proti depresiji, češ da "niso pripravljeni sami kaj več aktivno narediti za izboljšanje brez kemičnih pomagal", namesto da bi jih pohvalili, ker so se zatekli k zdravniku namesto v alkohol ali samomor, je druzbena stigmatizacija, za kakrsno bi si zelela, da bi jo taki, ki se podpisujejo kot strokovnjaki za zakonsko in druzinsko terapijo (z licenco od koga, ce smem vprasati?), ze presegli.

Zalovanje lahko sprozi depresijo, ki ji v takem primeru recemo reaktivna, ni pa nic manj huda ali manj nevarna kot endogena depresija.

Oddajo bom skusala poslusat, ce bo tako naneslo, upam, da bo nadaljevanje kaj bolj strokovno kot uvod.[/quote]

ALELUJA za tole! Odlično napisano!
Default avatar

Janis

[quote san giorgio] Človek z depresijo je bolnik, ki rabi zdravila prav tako, kot rabi človek z napredovalo obliko sladkorne bolezni insulin. Prikrito omalovaževanje ljudi, ki jemljejo zdravila proti depresiji, češ da "niso pripravljeni sami kaj več aktivno narediti za izboljšanje brez kemičnih pomagal", namesto da bi jih pohvalili, ker so se zatekli k zdravniku namesto v alkohol ali samomor, je druzbena stigmatizacija[/quote]

Ki jo najrajše zganjajo tisti, ki "hočejo samo pomagat".
Default avatar

Andreja

[quote san giorgio]Iz naslova teme nekoliko sumim, da o teh zadevah nimate dosti pojma in jih zato mecete v isti kos.[/quote]

To je naslov, ki opisuje, o čem se bo govorilo v oddaji.

Govorili bomo o treh temah (seveda, če bo čas):
o depresiji.
O žalovanju.
O samomorih.

Teme, o katerih se kljub alarmantnemu stanju, še vedno premalo govori in morda zaradi tega tudi premalo ve. In okoli katerih je veliko predsodkov. Nekaj ste jih tudi že imenovali.
***

Problemov ne bomo rešili z istim načinom razmišljanja, kot smo jih ustvarili.
Albert Einstein


Stojim Vam ob strani.
Default avatar

dohtarca

Zadnja leta zdaravniki opažajo ogromen porast števila pacientov ki so na antidepresivih.

Zdravniki jih zelo radi prespisujejo.

Pacient z receptom dobi potrdilo, da je res bolan in se mu treba več ukvarjati s svojimi težavami in vzroki zakaj je padel v to bolezen.

Mirno sedi in čaka, kdaj bo ozdravljen.

Veliko bolnikom pade ves občutek za boj in Vsa odgovornost za lastno zdravljenje. Pač ima depresijo.

Z depresijo pa je tako kot z vsako boleznijo. Sam moraš tudi nekaj narediti za to, da se je rešiš. Ne piješ čaj in ne ješ limone. Zato pa greš na jogo ali v hribe.
Default avatar

Andreja

Re: Depresije, žalovanje, samomori?
Napisal: *katka*
Datum: 05.11.2007 12:56


V Sloveniji je kljub nenormalnemu številu samomorov (tudi med mladimi) še vedno predsodek (ali kar gonja) proti "tabletkam" (antidepresivom). Laiki pošiljajo depresivne ljudi na jogo in sprehode v naravo in jih svarijo pred tabletami. A za depresivne ljudi so ravno antidepresivi ključ do duševnega zdravja. Ker šele z njihovo pomočjo se lahko toliko poberejo, da sploh zmorejo iti na jogo ali v naravo.

Največja nevarnost depresivnih ljudi so ravno vsi ti predsodki, zaradi katerih si ne upajo k zdravniku, si ne upajo priznati, da so zboleli za depresijo, si ne upajo poiskati pomoči in trpijo sami, dokler ne vidijo edine rešitve v samomoru. In ga tudi storijo.

Sicer pa tudi jaz ne razumem povezave med depresijo in žalovanjem. To sta dve povsem različni stvari.
***

Problemov ne bomo rešili z istim načinom razmišljanja, kot smo jih ustvarili.
Albert Einstein


Stojim Vam ob strani.