Pravljice, v katerih nastopajo enostarševske družine
Vzela sem si čas in podrobno prelistala dve debeli knjigi Grimmovih pravljic. Zakaj? Hmmm … recimo zato, ker me ljudje že dolgo prepričujejo, da nikoli ni bilo toliko enostarševskih družin, kot jih je sedaj. Da se o njih ni nikoli toliko govorilo kot se sedaj. Ok, sem si rekla. Če hočem it res nazaj v zgodovino in najti v njej verodostojne dokaze, da smo obstajali že prej in da se je o nas govorilo, potem bom prijela v roke pravljice. In glej ga šmenat, kaj sem našla.
V obeh knjigah je 212 pravljic. Od tega pa je kar 65 pravljic PRAVLJIC O ENOSTARŠEVSKIH DRUŽINAH oziroma pravljic, v katerih nastopajo otroci, ki IZHAJAJO IZ ENOSTARŠEVSKIH DRUŽIN. Naj jih naštejem:
– Janko in Metka
– Pepelka
– Sneguljčica
– Žabji kralj
– O fantu, ki je šel po svetu strahu iskat
– Volk in sedem kozličkov
– Bratec in sestrica
– Trije možički v gozdu
– Tri predice
– Trije kačji listi
– Gospa Pehtra
– Rdeča Kapica
– Pojoča kost
– Vrag s tremi zlatimi lasi
– Trije jeziki
– Mizica pogrni se
– Ženin ropar
– Brin
– Najdiptiček
– Kralj Drozgobrad
– Špicparkeljc
– Preljubi Roland
– Zlata ptica
– Tri peresa
– Zlata goska
– Kosmatinka
– Zajčja nevesta
– Tat coprnik
– Trije srečneži
– Lisjak in gospa mati
– Pojoči škrjanček
– Gosja pastirica
– Mladi velikan
– Podzemeljski možiček
– Kralj zlate gore
– Vrana
– Prebrisano kmečko dekle
– Živa voda
– Duh iz steklenice
– Pravljica o martinčkih I.
– Mrliška srajčica
– Poklicni lovec
– Kraljevič in kraljična
– Trije bratje
– Železna peč
– Štirje bratje izvedenci
– Enooka, Dvooka, Trioka
– Izplesani čeveljci
– Šest služabnikov
– Bela in črna nevesta
– Tri črne princeze
– Kraist in njegovi trije sinovi
– Ovčica in ribica
– Svetovni popotnik
– Trije lenuhi
– Vrabec in njegovi štirje otroci
– Snežica in Rožica
– Krilati lev
– Prava nevesta
– Stari Rinkrank
– Kristalna krogla
– Deklica Maleen
– Sveti Jožef v gozdu
– Dvanajst apostolov
– Vrtnica
V 17 pravljicah nastopajo enostarševske družine v sestavi oče + hči (oz. hčere).
V 22 pravljicah nastopajo enostarševske družine v sestavi oče + sin (oz. sinovi).
V 6 pravljicah nastopajo družine v sestavi oče + mačeha + otroci +2 sin, 2hči, 2sin in hči
V 12 pravljicah nastopajo enostarševske družine v sestavi mati + hči.
V 8 pravljicah nastopajo enostarševske družine v sestavi mati + sin.
V 2 pravljicah nastopajo enostarševske družine v sestavi mati + sinovi in hčere oz. hči in pastorka.
V 1 pravljici nastopa enostarševska družina v sestavi oče + hči in sin.
o.p. v treh pravljicah nastopata dve enostarševski družini.
Pa poglejmo rezultate: Osupljivo veliko je enostarševskih družin, v katerih je starš oče (40). Pričakovala sem, da bo večkrat v “paru” s sinom kot s hčero, vendar je razlika minimalna.
Mama je samo 22 krat kot starš enostarševsek družine in če se ne motim samo kake trikrat nastopa kot kraljica. Večinoma je revna starka z eno ali tremi hčerami. Večkrat je v “paru” s hčero kot s sinom, kar je pričakovano, čprav je tudi tukaj razlika majhna.
To pričakovanje, da bo oče s sinom in mama s hčero je pričakovano zato, ker je mama “vzornica” hčeri in sin očetu (po spolu). Se pa oče v vseh šestih primerih, kjer je mačeha, ponovno poroči, česar pri materi ni (torej, da bi se ponovno poročila). V vseh šestih primerih je mačehq zlobna, zahrbtna in sovražma do otrok.
Glede na to, da so pravljice pisane v 19. stoletju je logično, da je več enostarševskih družin v sestavi oče + otroci, saj so matere umirale pri ali ob porodih. Razmerje 40 : 22 je veliko. Skoraj še enkrat več je očetov z otroci in veliko (pa ne vem številčno koliko) je pravljic, kjer so očetje kralji. Te pravljice imajo tudi največ parov oče + hči.
______________________________________
Z konec prvega sprehoda po pravljicah naj naštejem še nekaj “sodobnih pravljic, v katerih nastopajo enostarševske družine, pa se tega niti zavedate ne:
Aladin (mama + sin) in njegova Jasmina (oče + hči)
Haidi (njena prijateljica Klara + oče)
Lepotica in zver (oče + hči)
Pika Nogavička (oče + hči)
Slonček Dumbo (mama + sin)
Ariela (oče + hči)
Levji kralj (mama + sin)
Bambi (oče + sin)
Veveriček posebne sorte (mama + sin)
Če poznate še katero vabljeni, da jo pripišete. Vesela bom pa tudi popravkov.
Za vse tiste otroke, ki mislijo, da so edini, ki živijo z mamo in očetom. mogoče bodo skozi pravljice našli pomiritev in spoznanje, da dejstvo, da živiš samo z enim staršem sploh ni …. grozno. Mnogo otrok iz teh pravljic postane prav pogumnih, močnih, iznajdljivih.
Za vse tiste, ki mislijo, da je življenje v paru oče+otrok nemogoče, nezaslišano, nenormalno, nesprejemljivo. Je sprejemljivo in normalno. Samo ne vemo tega.
In na koncu za vse tiste, ki mi govorijo, da nas nikoli ni bilo toliko, kot nas je sedaj. Da smo družbeni problem. No, nismo. Smo obstajali že mnogo mnogo prej, preden ste se vi rodili. Tudi v pravljicah. Očitno.
Že pred časom ( še preden sem imela otroke) smo imeli v družbi debato na temo “kr neki” in smo se začeli pogovarjati o Grimmovih pravljicah. Te pravljice so nam odrastlim sicer čist ok, ampak ena od mamic je rekla, da so pravzaprav mini grozljivke. Od takrat sem jih brala z novimi očmi.
Res ej, ko jih bereš so res grozljive ( pa čeprav s srečnim koncem). Zakaj toliko enostarševskih družin v teh pravljicah? Pravzaprav ne vem, Ampak vem, da ko otroku prebiraš pravljico o drugem otroku, ki je brez mamice ali atija mu ne more biti ravno prijetno, ker se v vlogo otroka vživi(ok priznam jaz sem kot otrok “požirala” vse pravljice, ampak grimmovih sem se izogibala). Res pa je, da je bilo enostarševstvo mogoče takrat bolj pogosto zaradi bolezni in smrti ob porodu (kot ti pišeš Katarina)……
Enostarševstvo pa je resnično možno….me smo živi dokaz:)))))))
WildWind
WW: najljubše pravljice punčk? sneguljčica, trnjulčica, pepelka 🙂 od teh dve z mačehami …
ja, seveda, pravljice so grozljivke s srečnim koncem in se mi zdi, da je ta konec pomemben. da je upanje, da dobor premaga zlo … pa čeprav na koncu. so novodobne risanke čisto enake. pa tom in đeri … ampak otorci jih gledajo drugače kot mi. hvala bogu. 🙂
Joj, Katarina, kako si se ti potrudila! Bog ve, če bi se dalo ugotoviti, ali je bila kakšna diploma na to temo?
Heidi je celo živela z dedkom, njena prijateljica Klara z očetom….
Pravljica Topli potok (mislim, da sta mama in sin).
Pšenica, najlepši cvet (ostareli oče in sin).
Doma imam celo zbirko pripovedk o materah in hčerah, zbranih iz različnih obdobij in različnih vetrov.
Zbirka Mamka Bršljanka: naslovna zgodba – mama in hčerki, Katarina in kralj – vdova s hčerko, bistro Katarino (he he)…
Joj, nimam časa brskat…. Zagotovo jih je še kaj.
Odkrito povedano katarina ….do sedmega leta sem odraščala brez očeta (videla sem ga ene 14 dni na leto in takrat je bil zame tujec)…..mogoče sem se preveč vživela ne vem….ne morem rečt, da jih nisem marala, ampak vzbujale so mi neprijetne občutke praznine…..
wildWind
Precej analize pravljic je v knjigi s približnim naslovom ŽENSKE; KI SO TEKLE Z VOLKOVI. Poseben pomen pravljic naj bi bil v tem, da otrok v varnem zavetju staršev spozna, kakšne tudi hude stvari se v življenju lahko dogajajo in da se kljub grozi in trpljenju lahko dobro končajo.
Tudi v knjigi Alenke Puhar PRVOTNO BESEDILO ŽIVLJENJA je veliko povedanega o slovenskoh otrocih pred kakšnimi 150 do 100 leti. Ogromno družin je funkcioniralo kot enostarševskih zaradi ekonomske nuje (dojilje v Egiptu in Aleksandriji, rudarji v Franciji, sezonski delavci, ki jih mesece ni bilo doma), ogromno pa za otroke kot skoraj brezstarševskih, saj so morali s petimi, šestimi leti od doma kot pastirčki, pestrne …
A vse te naštete družine so bile formalno dvostarševske, zato so primerjave, koliko več otrok danes živi v enostarševskih družinah rahlo bose. Vsekakor pa naši otroci v vsakem primeru živijo mnogo lažje.
ločevalka: seveda, ostržek.
ninan: ženske ki tečejo z volkovi so seveda razlage pravljic, vendar ne točno poimensko. imam doma to knjigo, prav tako prvotno besedilo življenja. v slednji ni pravljic, je pa nekaj napisano o pesmicah in detomorih.
katere naštete družine so bile formalno dvostarševske? misliš na pravljice? ne, tiste zgoraj niso bile, ker je v tistih pravljicah, v katerih so bile dvostarševsek družine eksplicitno zapisano, da sta živela mož in žena in nobene od njiju skozi pravljico ni umrl.
Ne, Katarina, nikakor nisem hotela zanikati tega, kar si napisala. Hotela sem samo poudariti, kako pomembne so tudi žalostne stvari v pravljicah in potrditi, da so bile pravljice tudi odraz realnega stanja v družbi, torej je bilo enostarševskih družin verjetno mnogo. Hkrati sem želela pokazati še na široko polje družin, ki so bile formalno dvostarševske, a niso tako delovale. Seveda oboje skupaj pomeni, da tudi nekoč niso skoraj vsi živeli v klasičnih dvostarševskih družinah in da tudi današnje enostarševske družine niso kakšna posebnost.
Ninan, za formalno dvostarševske družine sploh ni treba iti tako daleč v zgodovino…. Tudi po drugi svetovni vojni oz. še kasneje je bilo mnogo družin, v katerih je oče delal v Nemčiji, recimo, še danes je v Sloveniji veliko delavcev iz Bosne, ki so tu brez svoje družine…. V Evropi je to itak normalen pojav, v marsikateri revnejši državi je za gospodarstvo pomemben prav priliv aktivnega prebivalstva, ki dela v tujini in domov redno pošilja zaslužek (v ang. je prav poseben izraz za to, pa se ga zdaj prmej ne morem spomnit). Če pa prištejemo še vse uradno dvostarševske družine, v katerih starša že zdavnaj spita vsak v svoji sobi….. smo pa itak v krepki
večini!
Dvojčici je pa napisal Erich Kaestner, sem se zdajle spomnila.
