spet ena družina prosi…
Morda je to že kdo dobil po mailu, jaz sem sigurno 5x do zdaj na službeni mail… Če imajo toliko časa, da pišejo prošnje v tujih jezikih, odpirajo v ta namen gmail račune itd… Ma ne vem no, jaz sem skeptična!
Preberite sami:
*************************************************************************
Klic v sili ali pomagajte, prosim …
Človeka je dolgo sram prositi za pomoč, vse dokler vidi rešitev v jutrišnjem dnevu. Ko pa se ta zaradi nakopičenih težav, igre usode in ne vem česa še zatemni, ko ne vidiš več izhoda … pa veš, da moraš vztrajati, ker moraš živeti za otroka, takrat pa pade ponos, pade vse tisto, kar te je prej varovalo, da nisi pokazal kako »reven si« finančno in materialno.
Pred kratkim mi je po dolgi in hudi bolezni umrl mož. Ostala sem sama s dvema otrokma šoloobveznim in 22 letnim kateri je brez zaposlitve, oba sta astmatika, in otroka s posebnimi potrebami, v socialnem stanovanju. Ker sem sama invalidka III. kategorije, znaša moja pokojnina 342 evrov. V času moževe bolezni, ki se je vlekla nekaj let, najprej operacija srca, imel je tri bajpase, pred dvema letoma pa še rak, ki ga je sedaj pokopal, so nama s sinom za njim žal ostali številni dolgovi, med drugim tudi pogrebnina. Ker ne vidim več izhoda in ker ne morem preživeti, se z gorečo prošnjo obračam na vas, dragi bralci, za pomoč.
Vesela in hvaležna bom za sleherno pomoč v kakršnikoli obliki.
Naši podatki so: Mihelca Bajrić Suad Bajrič in Adi Bajrič, Bistriška c.58, 2319 Poljčane.
E_mail: [email protected]
Na tej povezavi si lahko preberete članek ki je bil objavljen v Slovenskih Novicah o naši družini:
http://www.delam-dobro.si/forum/files/bajric/bajric.pdf
TRR: 02281 – 1529062774 Nova Ljublanska Banka
Lastnik računa: Bajrič Suad
Iz vsega srca se vam že v naprej zahvaljujemo
Družina Bajrić
p.s: naprošamo vas če lahko naše pismo pošljte svojim prijatelje in znancem v sloveniji in v tujini, na spodnji povezavi dobite pismo prevedeno v tuje jezike
http://www.email.si/blog/suadbajric
*************************************************************************
To kroži po mailih že kar nekaj mesecev.
Jaz na noben mail ne odgovarjam, sploh pa nič ne pošiljam. Sem že nekajkrat ugotovila, da se maili kar ponavljajo, ljudje so pa na žalost tudi že mrtvi, mail pa še kar kroži.
Če spoznam družino osebno, potem podarim stvari (obleke, igrače, hrano, …), nikoli pa denarja.
Če želiš pomagaj, če ne, pač ne. Jaz na nobeno tako pomoč ne odreagiram, vedno pomagam le tistemu za katerega vidim z lastnimi očmi, da je pomoči potreben in nato tudi osebno le njim, takim pomagam. Da vidim kam gre moje delo, material ali denar. Torej me take in drugačne zgodbe in položnice in kaj jaz vem kaj še vse ne ganejo. Preveč je tega, potem bi šla moja plača le za to, pa ni velika. Take družine imajo državno pomoč za prvo silo, če je nimajo, imajo že take dohodke, včasih kateri še večje ko mi. Največkrat imajo toliko otrok, da imajo že lep znesek iz otroškega dodatka. Ob tem se vedno sprašujem, kako so lahko tako neodgovorni da imajo toliko otrok in živijo na robu revščine in nato jokajo kako otroci nimajo kaj jest, obleči, ja madona zakaj pa jih imajo toliko? Jaz jih nimam, pa si jih želim, pa vem, da le dvema lahko nudim dostojno življenje. Zato imam le dva. Da nimajo dela, le zakaj eni tako dolgo iščejo pridne in poštene delavce in jih ne dobe in še in še podobne zgodbe. In le zakaj je takih družin največ z iči, pa nimam nič proti njim.Žal mi je, če komu delam krivico, toda vse take prošnje pomoči, na take načine me ne ganejo več.
Jaz ne bom nikoli pozabila dogodka pred trgovino tuš.To je bila sobota ko imamo mi ponavadi nakupe.Pa pred trgovino sedi starejša ženska zraven pa dva otroka,eden je bil še v pleničkah.Zraven pa je imela napisano seveda v tujem jeziku imam otroke.(imam ja decu)nekaj takega.Priznam da me je pogrelo.In ko pridem mimo ,ker je bila čisto blizu vhoda in mi reče da naj ji dam malo denarja ker ima otroke.Vem da se bo grdo slišalo in nesramno in sem ji odgovorila ja jaz jih imam tud In šla na prej.Vem da bom dobila napade da sem nesramna in ne vem kaj še,ampak da res da je bilo poletje tam napol umazanega obleka strgana kaže še dojenčka sam zato da bi se nam zasmilila me je pa pogrelo.In takim ljudem ne dam nič.Pa če sem grda.In ko sem odhajala je ponjo prišel en velik črn marcedes in jo odpeljal.Mislim halo.fekta za denar prevaža pa se s takim avtom.Oprostite ta je pa mal prehuda.In takih bo vedno več,ker so ljudje ugotovili da se nam najblj smilijo otroci in na ta račun dobijo veliko denarja.
Sama sicer večkrat dam kakšen drobiž, če me ljudje pač prosijo, čeprav je zdaj tale naš drobiž kar veliko vreden.
Imam pa vedno neprijeten občutek kadar grem v Tuš, tisti veliki, ki je naprej po Dunajski proti Črnučam, na levi strani, pri blokih (ne poznam ulice). Vedno, ampak vedno je pred trgovino kakšen človek, ki fehta in te gleda…. skratka, skrajno neprijeten občutek in seveda dam, čeprav najraje ne bi. Tudi pri Šparu (tisti nasproti LJ mlekarn) je zadnje čase veliko ljudi, ki prosijo denar. To me blazno moti in pripravili me bodo do tega, da enostavno ne bom dala več nobenemu nič, ker jih je preveč. čUdno, da trgovine pustijo, da nadlegujejo njihove stranke. Sedijo pa dobesedno pred vrati, da se jim sploh ne moreš ogniti.
Za cestnim fehtarjenjem v Italiji stoji mafija, ki vsakodnevno na najbolj frekventnih punktih nastavi uboge otroke ali matere z otroci, in jih konec dneva pobere, nakar jim poberej še ves nafehtan denar.
Baje je to v Italiji zelo dober biznis in slišala sem, da se nakaj podobnega dogaja tudi pri nas, zato na cesti nkomur in pod razno ne dam denarja (lahko pa dobi sendvič, pijačo, piškote …), še najmanj pa otroku ali materi z otrokom.
Otroci sodijo v šolo, oziroma če starši otrok ne morejo preživljat in jim nudit kolikor-tolikor človeških razmer za bivanje, naj jim jih socialna pobere, nenazadnje zato davkoplačevalci plačujemo socialnim delavcem plače. Bolj kot boste dajali denar fehtajočim otrokom, bolj se bo mafiji, ki stoji za njimi splačalo pošiljati otroke na cesto, več otrok bo na koncu na cesti.
Take ženske so v resnici večji reveži, kot ti misliš. Poglej si kakšen film po Dickensovi predlogi, pa boš videla slične stvari. Tisti mercedes, ki se vozi ponje, ni njena last. Oni so samo orodje v rokah šefa, za katerega morajo fehtati. drugače padejo batine.In še kaj hujšega.Ti fehtarji so žrtve kriminala in trgovine z belim blagom.
Policaji se najraje spravljajo na čisto nepomembne prekrškarje, ki jih hitro oglobi za nekaj 100€, zdej bodo pa kazni še podvojili. Kar je razumljivo, od teh država dobro zasluži, če pa ujame kriminalca ima pa samo stroške. Zato jih raje pusti pri miru al pa celo pomaga. (z kakšnimi napakami v postopku…)
Tole je vedno dvorezno. Seveda pomaga tisti, ki želi, če ne pač ne. Polena pod noge naj se ne bi metalo, razen, če je nekdo prepričan, da proseči izkorišča dobroto.
Mene pa predvsem bega to konstantno obsojanje prosilcev. A nikomur ne pade na pamet, da je tudi on lahko na tistem mestu, kaj kmalu, pač po spletu nesrečnih okoliščin. Mi npr. živimo v najemu v hiši (pa ni luksuz, stara manjša hiša). Da se možu kaj zgodi, sama ne bi zmogla plačevati najemnine. Bi bila tudi prisiljena iti v manjše stanovanje, če bi sploh našla kaj za primerno najemnino, glede na to,da se že tu ne gremo nobene bogatije v tem smislu. Pa imam dva otroka, tretjega na poti. Res, bog ne daj, ampak v takem brezizhodnem položaju smo vsi kaj kmalu lahko reveži. Res pa je, kar tudi meni ni jasno, da neka normalna familja nima nikogar od svojih bližnjih, ki bi jim pomagal. No, za nasvem, da na cesti ne bi ostali, pa tudi po medijih se ne bi bilo potrebno izpostavljati, vsaj predvidevam tako. Samo, res, zakaj nimajo vsi te “sreče”? Zakaj so od vseh pozabljeni?
Kar se tiče fehtaric (jaz največkrat vidim ženske in otroke) pred raznimi centri… Svoj čas je pred Namo fehtala ciganka, pri Bali kakih 10 m od Name pa njen otrok. Ampak je ženksa prinesla tisti drobiž, ki ga je dobila potem zmenjati v Namino delikateso in velikokrat je bil znesek tudi preko 100k SIT. Si misliš fino, a ne, lepo kasirajo, pa še neobdavčeni so. Ampak, ko pogledaš, kako so v resnici to (večina) izkoriščeni od drugih, potem tudi zmanjka besed. 🙁
LP
sem se že naučila takšne stvari ignorirat. mi je pred leti prišla na vrata noseča romkinja z še enim dojenčkom v naročju. ja jaz pa noseča polna razumevanja, da bi se je znebila ji dam denar. pol mi je pa drugi dan skoraj zvonec skurila pa še po vratih razbijala. ko sem pogledala skozi kukalo me je skoraj kap, kolk jih je bilo pred vrati. jaz pa sama doma. nisem odprla, eno uro poslušala razbijanje, pol so pa dali mir. sem pa imela še kar dolgo strah pri odhajnaju od doma. saj ne vem, mogoče da so s emi hoteli zahvalit, samo dvomim in ker nisem odprla ne bom nikoli vedela.
Jaz pa nikoli ne dam tistim ki fehtajo, ker se mi je 2x zgodilo da mu ni bilo dosti to kar sem mu dala in je rekel a lahko še 100 sit? Ej, dej nehi mi s takimi…
Zadnjič sem pa stala v vrsti pred Gospodarcem da bi kupila karto za sejem, pa je bila pred mano skupina fantov, starih nekje 15 do 18 let in jih je en mimoidoči fehtal. En pobič je odprl denarnico, mu dal 50 centov. Ko je model videl da ima še denar je rekel naj mu da še 1 eur. Fant je rekel da potrebuje za vstopnico, fehtar pa je zamahnil z roko in se obrnil, brez da bi se zahvalil. Swašta sem si mislila, naraje bi mu še tistih 50 centov scufala iz rok, ga nabasala v tazadnjo da bi letu čez cesto in da mu nikoli več na kraj pameti ne bi pršlo da bi naredu kaj tako predrznega. Od takrat naprej ne dam nikomur!!!!
Ja žogica nogica seveda se zavedam da lahko to doleti tudi mene.Sam tukaj me je zmotilo to da vsi fektajo in moti me tudi to da to naša vlada to dovoli.In če bi me prosila za kg kruha,mleka za otroka mu ga dam brez da bi kaj pomislila,oprosti denarja pa ne dam.Uf bog ne daj da bi se možu kaj zgodilo se niti ne predstavljam kako bi živela pa čeprav trenutno živimo samo z eno plačo,vendar nam ni hudega.
Verjamem pa da so taki večji reveži kot se mi sploh predstavljamo predvsem če ima zraven prste kakšna mafija.
Jaz pravim to bi morali nekako preprečti da do to tega sploh ne bi prihajalo.Vendar naša vlada in policija nič.Bojijo se stopiti na prste tem mafijašem.In to je prekleto žalostno.
Me pa zjeza tudi to ko pjanci fektajo rečejo kakšen evro za kos kruha prosim,ko pa mu rečeš naj gre s teboj da bi mu kupil sendvič kruh in sok pa reče ne hvala denar daj.Mislim halo,takim ne dam nič.