Morajo otroci v vrtcu res obvezno počivati? Kakšen smisel je otroka pri 5 letih siliti k počitku 4 ure po tem, ko je prišel v vrtec? In to punčko, ki že od 2 let nikoli podnevi ne spi? Ali je smisel res v totalnem vkalupljanju in posiljevanju z brezsmiselnimi družbenimi pravili?
Ali je to pač metoda, da si pomočnica vzgojiteljice lahko malo vzame fraj in sama počiva?
Ne morem sprejeti tega obveznega spanja in nihče me še z nobenim argumentom ni prepričal, da je to dobro za otroka.
Prosim, pomagajte mi s svojimi izkušnjami, saj po otroka enostavno ne morem hoditi po kosilu. Ljubše bi mi celo bilo, da ji dajo videokasete, samo da vsako jutro ne bi poslušala z ene strani, kako jo silijo spat in ne mara ne pomočnice ne vrtca, po drugi strani pa, da je počivanje dobro, pa da drugi rabijo spanec, pa da je to samo 3/4 ure, pa da bo poleti lažje…
Imam pravico zahtevati, naj jo za božjo voljo že pustijo pri miru????

Nisem želela zveneti tako napadalno, pa vendar, kako naj rešim to težavo, ki mi greni marsikateri trenutek, da o moji pikici sploh ne govorim. Le kaj si misli tiso uro ležanja, ko niti slučajno ne zatisne očesa in je vsake toliko kregana, naj bo že vendar pri miru?

Tudi moja štiriletnica malokdaj zaspi v vrtcu , pa nimamo nobenega problema pač takrat samo leži,ker je čas za počitek. Je pa res, da ima vsaka vzgoiteljica in vsak vrtec svoje metode.

Lp,ELA

Veš, jaz imam pa ravno obraten problem: moje triletno dete pa nujno rabi spanje (ob vikendih spi od 1 do 3 ur po kosilu) in ker nihče od ostalih ne spi (20 minut morajo “kao” počivati, a ne na ležalnikih in tudi pogovarjajo se lahko), tudi ona ne in je potem tečnarjenje in metanje po tleh do 19h, ko doma od izčrpanosti dol pade, potem se pa zbudi ob 21.30 in je do 00.00 špetir.

Sama bi raje videla, da bi pač vsi otroci šli na ležalnike, se ne bi smeli pogovarjati in bi tako vztrajali eno uro.

Evo: tu je pojasnilo!

Lp
P.

Poletna1, misliš, da bi se polovica otrok res morala žrtvovati za drugo polovico? Verjamem, da je tvoji pikici hudo, ker je še mičkena. Moja pa jih ima že 5. Ko mi slučajno uspe, sicer redko, priti ponjo po kosilu, v teh dveh urah narediva toliko koristnega in ustvarjalnega, da mi je potem še bolj hudo zanjo. Ona pa seveda čuti moje nestrinjanje, čeprav se brzdam in je zato še bolj uporniška. In tisti 5-letniki, ki gredo drugo jesen v šolo? A potem pa naenkart ne bodo rabili več počitka?

v vrtcih počitek ni obvezen, še sploh po novem kurikulumu.
Pa ni čist res, da je to odvisno od vrtca!
Poznam velik otročkov, ki ne spijo, pa se v času počitka mirno igrajo, rišejo, gledajo knjigice…
posiljevanja s spanjem v današnjih vrtecih ne bi smelo več bit!

Ne v vrtcu ni obvezno spanje. Verjetno je to odvisno od vzgojiteljic. Pri nas si pripravijo otroci blazine in vzgojiteljica jim bre pravljice. Kdor zaspi, zaspi, drugi gredo pa v drug del igralnice in se tam igrajo.

Lp, Ela S

PS: pogovori se z vzgojiteljico!!

Dora,
ne, ne mislim, da bi moralo biti tako, ampak samo predstavila sem svojo plat, kajti ostale imajo prav: v našem vrtcu jih ne silijo spat, še posebej, ker je naša mala v skupini 3-5 let. Tako je, kot je rekla ElasS in ko bo naša mala večja, bo tudi meni tako všeč, trenutno pa bi raje “stari” sistem nazaj.

Lp in dobro rešite zadevo!

Naš bo tudi star 5 let in le še zelo zelo redko mu uspe zaspati. Ampak imajo tako urejeno, da gredo vsi počivat, po četrt ure pa tisti, ki ne zaspijo, vstanejo in rišejo ali berejo ali poslušajo pravljico.

Siljenje res nikamor ne pripelje, predlagam, da rečeš vzgojiteljicam, naj jo drugače zamotijo.

Pa srečno.

Hvala za dogovre.
Več staršev ima tak problem, pa je res odvisno od vzgoiteljice, očitno. Jaz sem ji že vsaj 3 x zelo vljudno rekla. Pa je bil odgovor zmeraj isti – nekateri otroci potrebujejo spanje in zato ostali morajo biti 3/4 ure pri miru in tiho, torej počivati.
Naj se obrnem na ravnateljico?

Dora- pri nasem sinu so tudi ukinili spanje, ker enostavno niso hoteli vec spati, tisti, ki pa zelijo oz potrebujejo spanje jih dajo spat, ostali pa se tisti cas tiho igrajo in problem je resen. Vzgojiteljica se je sama odlocila za to , po svojem vedenju in videnju! Poskusi se osebno pogovoriti z vzgojiteljico, vrjamem, da ti bo prisluhnila, ce zacnes na pravem koncu;-)

Že dolgo je znano in dokazano, da imajo ljudje zelo zelo različne potrebe po spanju. Otroci niso nobena izjema!!!

Sodobni kurikulum zajema tudi to “problematično” temo, ki pa sploh ne bi več smela biti noben problem!
Prav na področju spanja so razl. strokovnjaki (med njimi tudi mnogi vzgojitelji!) družno ugotovili, da geslo “za vse enako” otrokom lahko tudi škoduje.

Kdaj in kako lahko obvezni počitek ali spanje v vrtcu škodujeta otroku?
Takrat, ko je spanje povezano s prisilo. Represija pri “obveznem” spanju lahko privede do psihičnih motenj otroka, hude tesnobe, občutka nemoči, notranjega nemira. Svojo zadrego, napetost itn., otrok pogosto sprošča s samozadovoljevanjem, sesanjem prsta, pozibavanjem, grizenjem nohtov, tiki… Otrok dobi hud odpor do vrtca in določene vzgojiteljice (pomočnice), zajame ga strah… Vsakodnevno “kaznovanje” s spanjem, nenehni opomini (“spat”, “glavo dol”, “zapri oči”, “mir”…) osebni položaj in počutje otroka le še bolj ogrozijo.

Žalostno je, da prav zaradi “obveznega” spanja mnogi otroci ne marajo vrtca.

Res je, da nekateri otroci potrebujejo več oziroma veliko spanja in ti otroci morajo imeti možnost daljšega in mirnega počitka v vrtcu. Nekateri med njimi zaspijo takoj, drugi za miren sen potrebujejo uspavalne “vzpodbude” v obliki božanja, prepevanja, pravljice… Tudi to je domena vzgojiteljice (pomočnice).
Nekaterim otrokom zadostuje pol ure počitka. Ta jim mora biti zagotovljen z možnostjo, da čez čas vstanejo, seveda.
Nekateri otroci pa sploh ne rabijo počitka ali spanja. Prav tako mora biti zanje primerno poskrbljeno, npr.: zaposlijo se z risanjem, branjem, mirnim igranjem itn. ali pa se z njimi ukvarja vzgojiteljica. Če je to neizvedljivo (igranje se spremeni v čebljanje, vriskanje, motenje spečih…), pa je še kako izvedljivo (navkljub prostorski stiski vrtca) zbrati v en prostor (igralnico) vse tiste otroke iz dveh ali več skupin, ki nočejo ali ne morejo spati. Seveda je poleg ena vzgojiteljica (pomočnica), medtem ko druga pazi na speče otroke dveh skupin……..

Potrebe po spanju so različne, to je dejstvo. Dejstvo je tudi, da je za upoštevanje teh potreb dovolj le kanček dobre volje in nekaj sodelovanja…

Spanje v vrtcu pa sploh NI OBVEZNO!

A žal (!!!) je v nekaterih vrtcih (upam da ti niso v večini) spanje edina možna alternativa in zato še vedno (po nepotrebnem!) velik problem. Problem, ki ga odgovorni zanj neodgovorno teptajo v nič ali pa prelagajo vso odgovornost in posledice na starševsko vzgojo, uboge otroke…

Zelo je pomembno upoštevati želje in potrebe otroka. Pomembno je, da ima otrok možnost izbire!

Kot odgovoren, skrben in ljubeč starš, ki mu ni vseeno, imaš vso pravico in dolžnost poskrbeti za dobro počutje in občutke lastnega otroka.
Nenazadnje se režim vrtca in njihov odnos do otrok še kako zelo osebno tiče prav vsakega starša, tudi tebe.

Vsekakor se v vrtcu pogovori o problemu. Verjamem, da boste na prijazen, odprt način družno našli kompromis, ki bo v prid vsem, predvsem pa tvoji punčki (ki, verjamem, ni edina).

Mi smo se pa kar uprli in imeli velike te~ave z 4 vzgojiteljicamoi 8vsako leto 2). Pa smo pa
zahtevali in konec. In je sin, ko so ali drugi spat bil v skupini pri starejaih, sedaj ko je tista skupina polna pa je v svoji skupini in pa
rise, bereta z vzgojiteljico ai kaj drugega. jim je pa res te~ko dotajciti, ampak mi pac nismo odstopali. ker naa ne spi podnevi ze eno leto in ko je v vrtcu spal, potem doma zvecer ni zaspal do 11 in vec. Imate vso pravico! Kurikulum zagotavlja na sodelovanje starsev in vrtca. en morejo vsek otrok dajat v isti kos, ker je vsak drugacen z razlicnimi potrebami. Pri nas pogovori z vzg. niso pomagali ( no, letosnja ze upoateva, lani nista ), tako da smo se pogovorili tudi z vodjo.

Pri nas gre ena skupina spat, druga počivat v telovadnico, kjer jim berejo pravljice, tretja se pa igra (so pa sicer v vrtcu mešane skupine od 3-5 let). Starši povedo, če želijo, naj otrok hodi / ne hodi spat. Se pa prilagajajo potrebam otrok tudi glede uspavanja – jih božajo, sedijo zraven… Načeloma velja tako, da 3-letniki hodijo spat, 4-letniki, če se tako dogovorijo s starši oz. starši želijo, 5-letniki pa ne več. Ampak vse nekako v dogovoru s starši – ni treba spat, lahko pa.

Naš je do konca oktobra še hodil spat (4,5 let), pa se je vedno hitreje zbujal. Sedaj pa je izrazil željo, da ne bi več spal (ker je že “velik”) in kljub temu, da se mi zdi počitek koristen, ga najbrž ne bom silila, da se ne bo počutil slabo, ker vrstniki več ne hodijo spat. Bo pač hodil le še počivat in polsušat pravljice. In zvečer sedaj zaspi kot ubit – ne rabi več pol ure uspavanja.

Poznam pa otroke, ki že od 3. leta niso hodili spat v vrtcu, ker so bili tako navajeni in ni bilo problemov, da bi jih kdo silil in delil nasvete staršem, kaj je dobro in kaj ne.

anonimuss,

najlepša hvala z tvoj trud in tako podroben opis problematike. Zelo si mi pomagala. Tvoj post sem si kar sprintala, še enkrat ga bom dobro preučila in se poskušala v vrtcu pogovoriti na najbolj nekonflikten način, kot je možno.
Prav gotovo moraš biti strokovnjakinja, verjamem, da je tvoje delo povezano z vrtcem, zato ti zaupam. Pokazalo se je tudi, da imamo starši kar doboer občutek in da vemo, če stvari niso postavljene prav. Nikakor nisem mogla kar verjeti vsem prepričevanjem vzgojiteljic.
Za otroke pa vsi želimo najboljše, kajne?
Hvala tudi vsem ostalim, ki ste mi odgovorile.