Med.Over.Net

Kako živeti z rakom?

rak trebušne slinavke

Default avatar

vivian*

Pozdravljeni.

Tašči so cca 10 dni nazaj postavili diagnozo rak trebušne slinavke. Tašča nima niti 50 let in je v kar dobri psihofizični kondiciji.
Čudno se mi zdi, da ji razen UZ trebuha (ki smo ga celo morali opraviti samoplačniško in kjer je zdravnica, ki je delala UZ videla gmoto na želodcu, trebušna slinavka se ji je zdela v redu) in dan kasneje gastroskopije (ki pa je pokazala, da je želodec v redu) niso opravili nobenih drugih preiskav, npr. MR ali CT. Še isti dan so imeli konzilij - na izvid so napisali, da je velika gmota za želodcem, da odriva želodec v stran in da sta sluznica želodca in dvanajstnik bp. Diagnoza: rak na trebušni slinavki.
Včaraj je prejela prvo kemoterapijo, vsak dan bo jemala tudi biološka zdravila. Na vprašanje ali je operacija možna, je zdravnica-onkologinja samo odgovorila, da ne. Sploh niso razložili, zakaj ne in kje točno je tumor (ali je na glavi, repu slinavke). Je pa tumor marker CA 1-19 (nekaj podobnega) visok oz. moje mnenje je, da je to visoka vrednost - kar kaže na raka trebušne slinavke in je najbrž velik.
Sicer se tašča dobro drži - je zelo pozitivna, ne želi pa vedeti prognoz ali statistik.

Torej, moje vprašanje je: ali bi ji morali narediti tudi druge preiskave, da bi se taka diagnoza res potrdila oz. da bi izključili možnost operacije? Sem v dvomih ali poiskati še kako drugo mnenje - in kje bi lahko to opravila?

Res bi bila hvaležna za kakršnokoli mnenje.

Lep pozdrav vsem.
Default avatar

Kristina Modic

Pozdravljena,

zdravniki onkologi pogosto poudarjajo, da je vsaka preiskava v določenem momentu in za določen organ takrat najustreznejša. določene stvari se bolje vidijo z UZ, druge s CT, tretje z MR. Verjetno je UZ v taščinem primeru dovolj optimalna preiskava za postavitev diagnoze. Da pa boste pomirjeni, bi bilo smiselno vaše pomisleke sporočiti tudi njeni onkologinji, ki vam bo iz prve roke razložila, zakaj le UZ.

Pogumno naprej!
Default avatar

vivian*

Hvala za vaš odgovor.

Na UZ so videli tumor na želodcu, ne na trebušni slinavki. Gastroskopija pa je pokazala, da tumor ni na želodcu. A mogoče veste ali se z gastroskopijo vidi tudi trebušna slinavka?

Na internetu sem prebrala, da tumor na trebušni slinavki ne operirajo, kadar se rak razseje tudi drugam. Zanima me, ali to, da so tašči iz bezgavke na vratu vzeli vzorec in našli metastaze adenokarcinoma, pomeni, da je rak tudi drugje oz. da je metastaziral? V diagnostičnem centru, kjer so delali UZ so rekli, da so okoliške bezgavke povečane.

Seveda bom ob prvi priliki poskušala govoriti tudi z onkologinjo in se opravičujem, ker toliko sprašujem, vendar bi si želela pridobiti vsaj neke osnovne informacije.

Lep pozdrav.
Default avatar

Kristina Modic

Hvala za vaš odgovor.

Na UZ so videli tumor na želodcu, ne na trebušni slinavki. Gastroskopija pa je pokazala, da tumor ni na želodcu. A mogoče veste ali se z gastroskopijo vidi tudi trebušna slinavka?

"Po mojem laičnem mnenju mislim, da se z gastroskopijo vidi le notranjost želodca. Saj ta preiskava pomeni, da gredo z lučko in kamero v želodec in opazujejo notranjost, kar lahko bolniki opazijo tudi na monitorju oz. ekranu."

Na internetu sem prebrala, da tumor na trebušni slinavki ne operirajo, kadar se rak razseje tudi drugam. Zanima me, ali to, da so tašči iz bezgavke na vratu vzeli vzorec in našli metastaze adenokarcinoma, pomeni, da je rak tudi drugje oz. da je metastaziral? V diagnostičnem centru, kjer so delali UZ so rekli, da so okoliške bezgavke povečane.

"Kot sem tudi sama brala in večkrat slišala, povečane bezgavke lahko pomenijo res to, da se je rak razširil/metastaziral v limfni obtok in naprej na organe. Če so s punkcijo odkrili metastaze, potem je verjetno tako, kot predivdevate - da se je rak razširil. Še enkrat pa poudarjam, da le laično ugibam, za točne informacije bo res potrebno vprašati onkologa."

Seveda bom ob prvi priliki poskušala govoriti tudi z onkologinjo in se opravičujem, ker toliko sprašujem, vendar bi si želela pridobiti vsaj neke osnovne informacije.

"Čisto razumem vašo skrb in zanimanje. Sploh ni problema. Da povprašate njenega onkologa sem vam svetovala zato, ker vam tu lahko le laično svetujemo, za povsem strokovno točne odgovore pa nismo ravno pravi."

Lep pozdrav.

"Vivian, nikoli ni za vreči puške v koruzo. Upanje umre zadnje. Treba se je boriti, zaupati zdravnikom in včasih malo potrpeti. Bodrite taščo še naprej, ne obremenjujte jo z informacijami, ki jih ne želi slišati.

Držim pesti za vse vas in vaš pogum!

Pogumno naprej!"
Default avatar

Andrej.S

Pogumno naprej. Moja mama ga je imela in se je borila 10.mesecev. Tudi mi smo se borili skupaj z njo saj smo ji bili opora do konca. Tako kot je napisala Kristina upanje umira zadnje bodite pogumni za sebe in za njo.
Default avatar

vivian*

Andrej,

hvala vam za odgovor. Žal mi je za vašo mamo. Tako zelo mi je težko in tudi strah me je. Vsega kar nas čaka. Ampak borili se pa bomo, z vsemi močmi. In bomo pogumni, stali ji bomo ob strani. Upali na najboljše.

Lep pozdrav vsem.
Default avatar

ŠpelaŠpela

zdravo!

pred slabim tednom sem izvedela, da ima 19 let star fant raka trebušne slinavke in rekli so mu, da je operacija tvegana, zato je ne bodo izvedli, da pa če bo šlo zdravstveno stanje tako naprej, kot do zdaj, ima le še 6 mesecev življenja. sam se počutu vredu in je tudi fizično aktiven kot preden je izvedel za bolezen. zdravniki so mu sicer dali neke tablete in me zanima, če ima kaj možnosti, da preživi? sama sem obupana in ne vem kaj naj še naredim?
hvala za vaš odgovor in lep pozdrav
Default avatar

fvgf

Zelo mi je žal za tvojega fanta. Predvsem mi je čudno to, da je zbolel tako mlad za to boleznijo.

ALi veste točno diagnozo oziroma ime tumorja, saj je tumorjev trebušne slinavke nekaj vrst?

Kakšne preiskave pa je vse imel, da so rekli, da ne bodo operirali? Ali ga čakajo še kakšne dodatne preiskave?

Predvidevam, da je dobil kakšne encime za uživat (trebušna slinavka izloča prebavne encime), v obliki tablet, katere ponavadi dajo pri obolenju slinavke, ne morem pa zagotovo trditi.

Resnično ne vemo zakaj so se zdravniki tako odločili očitno so vse preiskave dale take rezultate.
Ne glede na vse, bodite mu v oporo tebi pa želim, da si močna in optimistična.

Lp
Default avatar

Špela Štefe

DOBER večer!

pred dobrim tednom, sem vam pisala, da je 19-letni fant na pregledu zaradi bolečin v trebuhu dobil diagnozo rak na trebušni slinavki in še 6 mesecev življenja. po Božji sreči in vsakodnevni skrbi, kaj nas čaka, se je izkazalo, da so zdravniki zamenjali izvide. sedaj sem najbol srečen človek na svetu in se vam zahvaljujem, za odgovor, ostalim pa, ki jih je doletela strašna tragedija in ste izvedeli kaj podobnega, ne obupajte, saj so se zdravniki lahko zmotili, v vsakem primeru, pa obstaja rešitev, ki bo rešila vse. za vse upam, da se bodo pozdravili in uživali življenje še naprej.

lep pozdrav, Špela
Default avatar

fvgf

Upam, da bo fant in vsi domači uspeli hitro pozabiti na to nočno moro, ki se je srečno končala.

Tudi pri moji mami se je zgodilo, da je zdravnik rekel, da ima raka na dojki in nas pripravil na hud izzid bolezni, kasneje pa se je izkazalo, da je tisti, ki je tkivo po punkciji pregledoval, nekaj pomešal.

Tudi nas je vse skupaj iztirilo ampak se očitno tudi to zgodi.

Vse dobro še naprej!
Default avatar

Martinag

Živijo,

Moj oče je tudi imel raka na trebušni slinavki, operacije ni imel, ker naj bi bila tvegana. Ko je prejel diagnozo je bil v dobri kondiciji...Težko mi je tole napisati, ampak zdravniki so imeli prav. Dali so mu 6 mesecev življenja in tako je tudi bilo. Tale rak je krut...upali smo da zadnjega in verjeli v ozdravitev. Če bi prej vedeli, da bo res tako, kot so napovedali, bi se morda z njim uspeli določene stvari drugače pogovoriti. Ne želim strašiti nobenega, želim le povedati UPAJTE, vendar tudi nič NE ODLAŠAJTE na jutri, nobenega pogovora, nobenega objema ali izpovedi. Bodite čim več skupaj, dokler je energija in moč....ker, ko to nenadoma izgine ni več povratka...vsaj pri nas je bilo tako.

Pa korajžno naprej!
Martina
Default avatar

b2

Kakšni so znaki, ki kažejo raka na trebušni slinavki ter kako poteka pregled trebušne slinavke?
Vesel bom kakršnekoli informacije.
Hvala.
Default avatar

Martinag

Živijo b2,

Moj oče je imel takšne znake: bolčino v zgornjem delu želodca, ki je čez kakšen teden ali dva začela boleti tudi na hrbtni strani. Najprej je opravil UZ, kjer so postavili sum in ga poslali v Izolo na CT, tam so diagnozo potrdili.

Srečno!
Default avatar

lotoss

tudi jaz sem bila čisto iz sebe, ko sem zvedela za mamino diagnozo-rak na slinavki z zasevki na jetrih. Sedaj po treh tednih bolnišnice odhaja domov. Zanima me predvsem, s čim nejbolj lajšati bolečino, morda tudi katera je bolj priporočljiva hrana. Mama trpi tudi za hudo zaprtostjo.
Hvaležna bom za vsak nasvet.
Default avatar

Carmina

Lotoss, žal mi je za vašo mamo. Za lajšanje bolečine in tudi druga vprašanja bo najbolje, da se obrnete na maminega onkologa.
Glede prehrane pa mislim, da naj je vse, kar ji paše. Glavni problem pri takih bolnikih je, da jim običajno ni kaj preveč do hrane. Ker jim je pogosto slabo in ker nimajo apetita, lahko pride do podhranjenosti. Zato je bistveno, da jedo redno in po možnosti čim bolj hranljivo, kalorično hrano.
Kuhani ovseni kosmiči s pretlačeno banano, smoothiji, mlečni izdelki, jajca, zrezki iz mletega mesa, krompirjeve in zelenjavne juhe, toast, sadne kaše in sokovi, kakšni proteinski napitki, pudingi, sladoled ... Preizkušajte, karkoli, samo da bo mama jedla, ker bo s tem njen organizem bolj močan in odporen.
Default avatar

hči

Pozdravljeni!
Mojemu očetu so v začetku marca postavili diagnozo rak trebušne slinavke. Bil je tri tedne v bolnišnici, potem pa so ga poslali domov, češ da se ne da več nič narediti. Pa pri vsej tej medicini! Sploh ne morem verjeti! Berem na internetu veliko o tem in vem, da ni ozdravljiv, ampak se ne morem in ne morem sprijaznit. Jezi me to, da se dandanes tega ne da pozdravit oz. vsaj omilit. Doma ga pa gledamo in mu ne znamo pomagat. Boli ga, potem ga "nafilamo s tableti", sedaj je dobil obliže. Ne more nič jesti, ker potem bruha... Piti mora zelo malo zaradi proste tekočine v trebuhu... Sploh ne vemo več kaj naj naredimo... Tako hudo ga je gledat, ko se muči... Ali se res ne da omilit te bolezni? Ostaja pa nam veselje, da ima voljo do ozdravitve, da je na trenutke prav živahen in vesel... saj ne ve za raka... Ampak vseeno mi je hudo, ker vem, da ne bo več dolgo z nami... star pa bo komaj 60 let... ;(
Default avatar

d10

Pozdravljeni,
več kot leto dni prebiram forume in vse, kar je napisanega o raku pankreasa. Zbolel je moj mož. Najprej je bil poslan na Japljevo, kjer je ležal 14 dni, da so ugotovili, da ima neoperabilen tumor na pankreasu. Malo "čudno" se jim je zdelo, da ni nič shujšan; diagnozo je izvedel po telefonu, ko se je vrnil domov. Pa tudi sicer niso bili kaj dosti obzirni. To, da je celo leto prej hodil k osebnemu zdravniku zaradi bolečin, ta pa ga je zdravil za refluksom, ne bi niti omenjala. Marsikdo pravi, da je tumor na pankreasu težko odkriti, a če človeka ne pošlješ na nobeno preiskavo, se res ne da...
Potem je moj dragi prišel do onkologa, ki se je zavzel zanj, se trudil, problem pa je bil, ker je mož hodil na kemoterapijo ambulantno, ko pa so nastopile težave, dostikrat nisem nikogar dobila na telefon in sem se morala znajti sama. Osebni zdravnik pa me je "potolažil", da s to obliko raka itak vsak umre.
Po vsaki kemoterapiji je shujšal in zato sva obiskala posvetovalnico za prehrano na onkologiji, kjer je bilo rečeno, naj je, kar mu paše (moram poudariti, da so si vzeli čas in bili zelo prijazni). Ampak on je imel ves čas zelo dober apetit, problem pa je bil v tekočem odvajanju blata. Kasneje pa je lažje prebavljal bolj rahlo hrano in tiščalo ga je v želodcu, če je preveč pojedel - torej "jej kar ti paše" ne drži. Vsi so mu tudi predpisovali Prosure, ki pa je bil spet premočan - takoj je moral na stranišče. Torej sva spet iskala svoje poti.
En mesec je, odkar ga ni več tukaj in morala sem to napisati - ne da bi drugim jemala korajžo - jaz sem do konca upala in verjela, da je ozdravitev možna. Samo največkrat se moraš sam znajti; v našem zdravstvu lahko dobiš sodobno zdravljenje, ni pa časa za daljši pogovor ali pa za pogovor tisti trenutek, ko si v stiski. So pa tudi zdravniki različni - ne vem, kako si kdorkoli dovoli napovedovati, koliko časa ti ostane ali pa ti jemati upanje.
In za konec, zadnjo noč je prvič prišel zdravnik na dom in mu dal injekcijo morfija; rekel je, da je pač očitno napredovala bolezen in moj dragi ga je vprašal, če to pomeni konec in kdaj se bo zgodilo, njegov odgovor pa je bil: lahko bo hitro, lahko se pa vleče.
V uteho pa mi je, da naju je tisto dopoldne, na rojstni dan najine hčerkice objel in zaspal v najinem objemu - doma.
Vsem, ki ste sami zboleli, ali je zbolel kdo od najbližnjih bi rada povedala, da je vredno upati do zadnjega, saj to daje moč in vedno se najde kdo, ki se pozdravi tudi takrat, ko mu rečejo, da je neozdravljivo bolan.
Default avatar

kzk99oz

sem mlajša od 15 in sem se na žalost že srečala z rakom na trebušni slinovki. Moja pokojna teta ga je imela in ga ni premagala. Prepozno je ugotovila in ni povedla ostalim.
Zdaj je ni več jaz pa imam grozne spomine. Bila sem še v vrtcu vendar se zelo velikokrat spomnim, da je jedla z nožom in zmeraj zelo malo pojedla in, da je po hrbtu imela narisano rdeče sonce.
Šele pozneje sem ugotovila, kaj je bilo narobe. Zdaj ne maram ljudi ki kadijo (teta je) in se zelo bojim inekcij sploh ne vem zakaj ampak spominjajo me na teto.
če se to nebi zgodilo bi sedaj najbrš risala načrte za nove hiše ali rimske koloseje- zelo so jo zanimali. Jaz pa bi poznala mojo teto in jo redno obiskovala.
No pa ni tako.
Default avatar

hči

Tudi pri nas mineva skoraj 2 meseca, odkar ni več našega atija... šlo je tako hitro... 10 dni po mojem oglašanju tu na forumu je umrl v bolnici, kjer je bil zadnja 2 dni... zelo ga pogrešamo... kar težko se je sprijaznit, da je bil še nekaj mesecev nazaj z nami čisto zdrav, potem ga pa kar naenkrat ni več... potreben je čas... in moč, da gremo naprej...
sočustvujem z vsemi, ki preživljajo težke čase zaradi te in druge zahrbtne bolezni.
Default avatar

asmasa

moja mama je lansko pomlad začela hujšati in je šla k zdravnici.Ta jo je poslala na odvzem krvi in ,ker je imala visok sladkor (7 stopenj ?????? -to sploh ni visok) jo je začela zdraviti proti sladkorni.
ko je še vedno hujšala je šla še večkrat k zdravnici ona pa nič samo rekla ji je naj malo več poje.Prišla je jesen ko je mama začela bruhati -zdravnica pa zopet nič.Potem sem šel jaz k tej zdravnici in ji rekel naj jo pošlje na preizkave in mi je dejala da je treba na ultrazvok čakati tudi pol leta ?????.Povedal sem ji da bom ji plačal sam da bo prej in se je strinjala.Peljali smo jo na UZ in sledil je šok.Rak na želodcu ki se je razvil iz majhne ranice.V želodcu je imela bulo velikosti pomaranče.Takoj so jo operirali.Odstranili so ji želodec in vranico.Kirurg mi je tedaj povedal da je prišla bistveno prepozno.Po odpustu iz bolnišnice je prišla nazaj k svoji zdravnici.In ne boste verjeli kaj ji je rekla;"o gospa kako vas je lepo videti sedaj ko so vas rešili"za znoret.Prišla je letošnja pomlad.Brat (59 let) je začutil bolečino v hrbtu in je šel k zdravnici (na žalost isti).Zopet nič.
plačal si je UZ in groza.Našli so mu raka na pljučih -obe strani.nikoli ni kadil.sredi marca je bil sprejet na golnik.preselili so ga na onkologijo v LJ.tam su mu odkrili tumor na možganih ter kostnega raka.V hudih bolečinah nas je za vedno zapustil 22 aprila.Njatežja stvar ki sem jo doživel v svojem življenju je ta,da sem moral svoji bolni mami povedati da ji je umrl sin.Po tem dogotku se je mami začelo slabšati .skoraj nič ni jedla in je shujšala na 48 kg.Zdravnica ji je rekla da ne bo nič prehitevala in da se bo zadeva umirila.saj ne moreš verjeti.6 junija sem poklical njenega kirurga in mu razložil situacijo.rekel mi je da naj mamo TAKOJ pripeljemo nazaj.z napotnico pod "nujno"mama je šla po napotnico in zdravnici ni bilo všeč, da sem poklical v klinični in je s težavo napisala napotnico in ne "nujno"ampak navadno.Žena je šla nazaj in ji vljudno povedala da rabi nujno napotnico.S težavo jo je spremenila.Mamo sem v četrtek peljal v UKC.Naredili so več preiskav.Včeraj pa sem doživel drugi šok v letošnjem letu.
Kirurg mi je povedal da se je mami rak razširil na trebušno slinavko ter po vsem trebuhu.Povedal mi je da se moja mama počasi poslavlja.Na vprašanje če bo živela do novega leta mi je odkimal in mi razložil,da se bodo trudili,da je ne bo bolelo in da ima pred seboj le en mesec življenja.Tako bi rada še živela,Jočem ko pišem tele vrstice.Ker vem da bom v dveh mesecih izgubil brata in mamo. Sin bi se rad poročil avgusta in mama bi čla rada na cerkveno poroko pa vidim da se to ne bo zgodilo.včeraj sva bila s ženo pri njej v bolnici in je še pri močeh,pogovarja se ampak sluti.Rekla mi je naj se v ne žalujeva naj misliva na svoje otroke.Vem da bo moralo življenje teči naprej.Ampak najhujše je ko veš da boš izgubil mamo.
ko bo vse to za mano bom zbral pogum in šel k njeni zdravnici in ji predlagal naj zamenja službo,kajti z njenim delom ni učinka.Pred tedni ji je za rakom ledvic umrl sorodnik,ki ga prav tako ni hotela poslati na preiskave.Plačal si je sam (ultrazvok) pamu je v UKC rekel kje je bil do sedaj...
rak je neozdravljiv pa naj še tako govorijo da je
kirurg mi je povedal da ko začneš enkrat bruhati je prepozno,življenje ti z operacijo podaljšajo za pol leta več pa ne morejo.
tako pač je
lep pozdrav Slavko