Dimeljska kila
Punce!
Čisto sem iz sebe. Naši punčki 3,5 leta se je pojavila izboklina nad dimljami. In sicer ko joka ali pa se napreza. Pediater je rekel da je to kila. Jutri gremo še na kirurgijo pokazat. Mene je tako strah da ne vem, kako bom dala to skozi. Jokam že dva dni. Ali je imela katera podobne izkušnje in kako zgleda operacija? Ali je otrok potem tak kot prej, kako on to sprejema?
Hvala za kakršnokoli informacijo
Tudi naša mala hčerkica je imela dimeljsko kilo. Ugotovljeno pri 3 letih. Operirana pred 4 rojstnim dnem.
Hospitalizacija 3 dni. Prvi dan sprejeta, drugo jutro operirana, tretji dan( v kolikor ni komplikacij) odpuščena. V bolnico sem šla zraven, brale sva pravljice, risale, pele, …
Najhuje je bilo po operaciji: zjutraj zaradi narkoze ni smela jesti, ko pa se je zbudila je bila pa lačna in do večera ni smela dobiliti ničesar, ker se črevesje ne sme obremenjavati.
Kontrola in odstranitev šivov pri svoji zdravnici. Če te zanimajo še druge podrobnosti se javi.
lp
Naš je bil rojen 10 tednov prezgodaj, nekajkrat oživljan, obojestranska dimeljska kila operirana pri 3 mesecih starosti.
Šel v bolnico, drugi dan domov, nič posebnega. Sedaj, 7 mesecev po tem, je z njim vse OK.
Pomembno je samo to, da kilo potiskaš noter vedno, ko se spomneš. Mi smo to počeli ob vsakem previjanju… Razlog – da se v vkleščenem delu ni nabiral zrak in blato, da se je zagotavljal prehod.
Samo brez panike je rekel Švejk in spil še eno pivo…
Hcerka bila operirana pred 1 mesecem (pri 9mes). Popoldan sle v bolnico, naslednje jutro bila operirana. Ni smela jesti do operacije. 15 minut po operaciji bila ze budna. Ni smela jesti se 3 ure, nato jedla tisti dan samo mleko. Ker je dobila vrocino sva morali ostati notri 4 dni in imela je infuzijo (2 dni in pol). Po enem tednu pregled sivov pri osebnem zdravniku. Vse OK!
Nic bat! Po 1 tednu enako zivahna in gibcna kot pred operacijo.
Ima pa od takrat malo straha pred zdravniki v belih uniformah.
Popo nikar ne bodi toliko iz sebe.
Sama operacija traja zelo malo časa in ni nič hudega. Kar je malo zoprno je sama anestezija.
Mi smo prišli v bolnico bili še isti dan operirani in drugo jutro odšli domov. Pri pupiki si lahko skoz zraven tako da nikar ne skrbi in vse se bo dobro izteklo.
Mojemu sinu je bilo v bolnici tako všeč (imajo veliko igralnico) da je še nekaj časa spraševal kdaj gre spet v bolnico.
Po operaciji je bil cca tri tedne doma ker so rekli da moramo malo paziti da ga v vrtcu ne bi kdo ponesreči brcnil in bi se ponovno strgalo.
Pomiri se ker res ni to nič tragičnega in nikar ne dovoli da bi punčka začutila tvoj strah. Mi smo našemu lepo razložili kaj se bo z njim dogajalo in je sprejel lepo. (stari smo dobre 3 leta)
Mi smo tudi kot UT.
Rodili smo se 8. tednov prej in bogi revček je imel na obeh straneh pruh.
Vkleščile so se, da je pod nujno moral na op. Komaj eden mesec je bil star in ne še polnih 2000g.
To so bili šok, do šoka, še pred tem mi je zelo hudo zbolel.
Mi smo bili po bolnišnicah non stop.
lp, Doroteja
Držim pesti za vaju!