prvi razred-je to normalno
Živjo
Od prijateljice sin je začel hoditi v prvi razred v šolo, kamor bo šel drugo leto tudi moj sin.
Jaz sem po poklicu defektologinja in to pomenim, da sem vedno na strani učencev. Se previ pogovarjam in delam z otroki, ki imajo težave, zato mogoče pri vsej stvari nisem objektivna in rabim vaše mnenje.
Prejšnji teden so pisali prvo nenapovedano kontrolko z opisno oceno spodaj. Kontrolka ni bila napovedana, bila je ocenjena. Starši so jo dobili v podpis domov.
Meni je to hudo hudo prezgodaj. Ni bilo zamišljeno da je prvi razred devetletke neka mala šola in veliko igre. Pri nas sedijo 45 minut in 15 minut pavze do 12h.
In meni vzgojiteljica v vrtcu pravi, da zdaj v zadnjem letu vrtca bolj teži in jih navaja na sedenje, ker ve kaj jih čaka. Meni pa grozno. Dajte jim igre in veselja, pa nekaj dela med igro, da se sploh ne zavedajo. Meni pa mali teži, da morajo v vrtcu skoz neki delat in sedet.
Jaz ne vem kam gre ta svet. Lahko pa da sem jaz preveč zaščitniška. Kako je pri vas?
zlatica … to definitivno ni OK!
pa ne mislim iz stališča da otroci ne bi mogli zdržati 45 minut sedenja … saj ko smo šli mi v prvi razred, smo dejansko imeli tak pouk in večina nas je to povsem normalno sprejela (jaz sem šla v šolo s 6-timi leti in nisem bila edina)
vendar se je šolski sistem od takrat, ko smo mi hodili v osnovno šolo kar precej spremenil .. za moje pojme na bolje in temu bi pač morale slediti vse šole, vsi učitelji!
pri mojem sinu so v prvem razredu imeli bolj kot ne igranje in delo po skupinah. Učiteljica je znanje preverjala mimogrede, med poukom, otroci se še zavedali niso kdaj so bili preverjani, vendar nikoli za številčno oceno …
če starši niso zadovoljni z načinom ki ga ima učiteljica imajo vso pravico problem izpostaviti na svetu staršev in se tam temeljito pogovoriti z ravnateljem in ostalimi učitelji … tako bi naredila jaz! Še prej pa bi preverila mnenja staršev sošolcev mojega otroka.
Tudi jaz imam sina v 1/9 pa tudi slučajno niso in ne bodo v kratkem pisali preverjanja znanja. Iz česa pa so pisali? In ker imam v 4 letih že 3. prvošolca, lahko iz prve roke povem, da testov niso nikoli pisali tako zgodaj na začetku pouka, ker je pravzaprav še nesmiselno.
Pa tudi 45 minut pouka skupaj imajo redko, imajo vmes krajše odmore in čas hitreje mine.
lp
Pozdravljena!
Sicer ne vem, v katerem mestu ali šolo hodi, vendar pri nas ni bilo tako. Lani je bilo v prvem razredu devetletke vse bolj na izi.Imela sem celo občutek, da so veliko več delali v vrtcu, kot pa v 1. r. Bil je res kot neka mala šola prej, učili so se risati črte ipd.Veliko so se samo pogovarjali. Zvezki in delovni zvezki – ma saj so prazni,pri nekaterih še do polovice niso prišli. Proti koncu leta so se učili šele seštevati in odštevati do 10.Šolski zvezek s številkami in računi je popisan samo na 3 listih!!!! ostalo je prazno.
Letos v 2. razredu bodo pa kar ubogi. Že zdaj v enem mesecu imajo izpolnjenih več listov v delovnih zvezkih in zvezkih, kot lani v celem letu.Morajo že pisati, pa se sploh niso učili črk-no, večina otrok jih že zna, naš tudi, ampak kaj pa tisti, ki ne???Učili se bodo tudi male in velike tiskane črke in pisano abecedo, brati, pisati povedi in krajših besedil, narekov.Pri matematiki računanje do 20 s prehodom in nato do 100 (z neznanim členom), merske in utežne enote in enota za prostornino, kratke besedilne naloge in branje preglednic, histogramov in grafov. Evo to je samo slovenščina in matematika. Prepisano iz učnega nčrta, ki smo ga starši dobili na začetku leta, kje je še vse ostalo, npr, pri glasbi zapis in branje not!!! Me je kar kap, kako bodo vse to zmogli, lani v celem letu pa prišli komaj do računanja do 10.
Tako, da po eni strani dam kar prav vaši učiteljici, da jih malo pripravi, vsaj majčkeno, ker drugače jim bo pa potem toliko težje.Pa naj vejo, da šola ni več vrtec, naš še zdaj ni skužil, da to ni hec, njemu je še zdaj španska vas domača naloga, vse na hitro šćečka in se ne sekira. Lani je imel bolj “milo” tovarišico, no letos, mislim, da bo bolje, jih bo bolj “zagrabila” in se čisto strinjam z njo. Ker kakor se bo zdaj naučil, kakršen odnos bo zdaj dobil, bo šlo to z njim naprej. Ko se bodo pa začele ocene, bo pa joj.Tovarišica je pa zakon, saj jaz z njim doma delam in mu tupim, ampak, če tovarišica reče, da je lepo zapisano je to tako, pa čeprav se meni ne zdi, ker vem, da zna lepše in boljše.
Enkrat morajo začet bolj resno, naši so zdaj v 2.r/9 , vaši se pa postopno že v 1. Pa saj ni tako grozno, še vedno jim ostane veliko časa za igro ipd zadeve, saj imajo pouk samo do 11. ure, pa še to z odmori in malico vred, in vmes tudi telovadbo. Meni se smilijo naši drugarčki, do zdaj vse na izi, kar naenkrat pa bum po glavi. No, moj se ne sekira kaj dosti, se pa pogovarjam z ostalimi starši, par jih pravi, da so doma otroci že jokali, ker niso zmogli do konca ure narediti, kar jim je tovarišica naročila(pisanje številk) in so se reveži že čisto zares zasekirali. Zato pa je bolje, da se jih postopno uvaja v trdo delo.
Da sedijo pri miru na stolih za mizo 45 minut kratko malo ne verjamem. Verjetno res sedijo ampak v različnih oblikah – na tleh na blazinicah ali na tepihu, v skupinah po 4 učenci v raznih kotičkih, v paru za mizo,… Ja kaj bi pa hoteli, da bi v razredu ležali?
Tudi preverjanje je v tem času čisto običajno. Kdaj pa bodo preverjali snov, ki so se jo pravkar učili? A sploh veste, koliko standardov znanj mora učitelj preverit in ocenit do konca 1. razreda? Praktično je čisto vsak teden zapolnjen s preverjanjem in ocenjevanjem najmanj dveh standardov, če učitelj želi biti skladen z načrtom.
Kaj sploh pa so preverjali? Poznavanje šolskih prostorov in imen učiteljic? Ali morda orientacijo v prostoru?
Učitelj, ki ne preverja in ocenjuje učencev – tudi tistih v 1. razredu – ne opravlja svojega dela. Kako potem zapiše opisne ocene, kar tako “na pamet”? In prvi razred NI igra, je učenje in delo preko igre, predvsem pa navajanje na delo. Potem bo pa kar naenkrat tu četrti razred, učenci pa nimajo pojma kaj je sedenje 10 minut pri miru in poslušanje snovi ali svojih sošolcev, domače učenje, pisanje domačih nalog…
Saj ni čudno, da otroci vedno manj znajo!
V prvem razredu imajo preverjanje znanja, seveda, ampak to niso “kontrolke”, tudi niso nenapovedane. Pri nas so najprej imeli vajo iz preverjanja, teden dni kasneje pa še “ta pravo” preverjanje. Mogoče je bilo tako tudi v primeru tvoje prijateljice, le da ji otrok ni znal natančno povedati. Bi bilo pa umestno, če bi učiteljica starše s tem seznanila (saj mogoče jih je, pa je v tisti gori podatkov šlo kaj mimo). Sicer je pa mama na lastne oči videla, kakšni hudi testi so to – mislim, da so tiste naloge v Cicidoju, ki jih rešujejo že v vrtcu, težje.
Glede sedenja pa – kako za vraga vzgojiteljica ve za vse učiteljice, kaj delajo v razredu? Meni se zdi ona preveč panična, oprosti, in tako spodkopavat zaupanje staršev v šolo, še preden njihovi otroci sploh prestopijo njen prag…. Ni prav!
Tule imate standarde znanja za 1. razred, ki jih učitelj MORA preveriti in oceniti (torej dvakratno “ocenjevanje”!!!) do konca šolskega leta, in nivo znanja, ki ga je učenec dosegel, vpisati v spričevalo.
Da ne govorim o tem, da se učenca, ki ni dosegel najvišjega nivoja, preverja neprestano dokler tega nivoja ne doseže.
Zdaj pa mi prosim povejte, kako za hudiča naj učitelj napiše spričevalo, če ne preverja in ocenjuje!
Kadar berem tako pametovanje na forumu mi začne dvigovati pokrovko. Danes se pač vsak razume na poučevanje, kajne!
SLOVENŠČINA
Učenec:
– razume govorjena navodila
– obvlada temeljna načela vljudnostnega pogovarjanja
– razume slušna in vidna nebesedna sporočila
– prepozna in našteje značilnosti pravljice
– slušno razčleni besede na zloge, določi začetni zlog v besedi in poišče besedo na isti začetni zlog
– govorno nastopi z vnaprej pripravljeno temo
– prepozna okoliščine za rabo knjižnega in neknjižnega jezika
– slušno prepoznava začetni glas v besedi, pove besedo na na isti začetni glas
– razume govorjeno umetnostno in neumetnostno besedilo in ju loči
– obnovi vsebino pravljice in nariše svojo predstavo besedilne stvarnosti
– spremlja sodelovanje v pogovorih
– zazna zvočnost pesmi in niza asociacije ob tematski besedi
– prepozna lastnost književne osebe, se vanjo vživi in jo zaigra
SPOZNAVANJE OKOLJA
Učenec:
– se zna predstaviti z osnovnimi podatki
– se orientira po šoli in poimenuje šolske prostore, pozna ime šole, imena in priimke učiteljic
– zna razvrstiti in urediti predmete in snovi iz žive in nežive narave
– prepozna in opiše družinske skupnosti, poimenuje družinske člane
– smiselno uporablja osnovne izraze za opredeljevanje časa
– usmerjeno opazuje in opisuje rastline, okolje, pri tem uporablja ustrezno besedišče
– ravna se po pravilih, ki veljajo za pešce
– razume navodila in se po njih ravna
– – opisuje živali, rastline, njihovo okolico in uporablja ustrezno besedišče
MATEMATIKA
Učenec:
– opredeli položaj predmeta glede na sebe oz. na druge predmete in se pri opisu položajev ustrezno izraža
– razvrsti predmete po eni lastnosti
– uredi predmete po višini, velikosti in dolžini
– prikaže podatke s preglednico, prireja predmete in razume pojem več/manj/enako
– s stolpci prikaže število posameznih geometrijskih teles, prikaz prebere s stolpci, šteje, bere in zapiše naravna števila od 1 do 5
– prepozna in imenuje geometrijske like in telesa (krog, kvader, kocka, trikotnik, pravokotnik)
– šteje, bere in zapiše števila do 10
– like in črte riše s šablono in prostoročno, nadaljuje vzorec
– razvrstitev predmetov (elementov) prikaže z različnimi diagrami
– sešteva naravna števila do 10 in priredi števila po velikosti z uporabo matematičnih znakov (>,
kaj pa če je šlo bolj za spoznavanje otrok, neko preverjanje dosedanje uspešnosti in ja vse skozi igro. ker kolikor vem pri nas ni noebnih testov, kontrolk, nič napovedano, razen ko se je treba naučit kakšno pesmico na pamet, pa to je za en teden naprej. dobijo pa ja učne liste, ki jih rešijo, jih pregleda in potem je ta opisna ocena zraven kljukice ali prečrtanega odgovora, npr. Bolj se lahko potrudiš, priden/a, zelo dobro, ipd. to za mene ni nič takega, in moj otrok to sprejema normalno.
ti si res po poklicu defektologinja in kot že sama ugotavljaš pristranska, pa ne zaradi poklica ampak ker gre za tvojega otroka. zaradi poklica pa te bolj bega delo ki ga ti opravljaš. v primeru naših otrok, sklepam da tudi tvojega gre za otroke ki se popolnoma normalno razvijajo in ne potrebujejo posebne obravnave. seveda pa samo ti veš, kako je zgledal test, kaj je vseboval (znana – neznana snov) in kako je zgledala ocena ter ne nazadnje kako je odreagiral tvoj otrok.
hmm..saj pravim ..
Ne gledam na svojega otroka. Moj otrok še ni v šoli, tako da na vso stvar gledam bolj poklicno. Je pa res da je bila vedno “borba” med defektologi in učitelji. Defektologi bi prilagajali, itd…učitelji pa morajo izhajati iz povprečja in standardov znanj.
Test je zgledal takole:
1. naloga
Učiteljica je dajala navodila
Nariši žabo nad hribček. Pod hribček rožico, levo hišo, desno drevo.
2. naloga
labirint- katrea je prava pot
3. naloga
pa ne vem točno kaj….
Saj naloge mi niso težke, ampak sem vedno mislila, da učitelj ne rabi testov, če ima v razredu 9 otrok( smo na vasi). Da jih pač vsakodnevno preverja med delom in si dela zapiske. Ampak očitno mora imeti vse na papirju.
Ja z druge strani…imam rada mnenja z druge strani, zato pa sprašujem.
Ta test so dobili starši domov, da ga podpišejo. Spodaj je bila napisana ocena- opisna.
Jah jaz kot defektolog se z otroki igram in preverjam vse preko igre. SPloh pojme nad in pod, levo, desno, to obstajajo krasne igre, tudi za preverjanje in utrjevanje.
Ampak pač kot pravi z druge strani, očitno tako mora biti, čeprav ene šole tega ne delajo.
Joj kako sovražim to devetletko:)))
Ah bejž no, defektologi to delate tako?????
Pa si bila kdaj v razredu, da veš, da učitelji pa ne?
No, tudi pri nas je tako. Odnosi med stvarmi, razmerja, razvrščanje, vse gre od konkretnega k simbolnemu. Od konkretnih kroglic, škatlic, igrač,… do slikic teh zadevic, do ponazoritev.
Vse skozi igro, dejavnost otrok.
Kot strokovnjakinja bi pa morala ločiti dva pojma. preverjanje in ocenjevanje. Preverjanje je (mora biti) sprotno, med uro, po uri, pred obravnavano temo, med obravnavanjem teme, po temi. OcEnjevanje pa je čisto nekaj drugega. Učitelj ga mora skrbno načrtovati (še bolj, kot preverjanje), si zastaviti cilje, oblikovati kriterije…
Vse to potem prinese končno oceno. Opisno ali številčno. Oboje JE ocena.
ja ti testi ne ostajajo v šoli, otroci jih vsaj pri nas dobijo domov in jih potem doma vzamemo iz mape. gre pa za to da otroci opredelijo telo glede na položaj. z tem se preverja kaj vem kako se strokovno reče, to boš vedela bolj ti, skratka če ve kaj je pred, pod, nad, levo, desno, na.
tako zgleda tudi učbenik za 1. r/9. pa to ni test v pomenu kot ga jemljemo mi, to je ja preverjanje znanja, samo otroci to vse vzamejo bolj v igri, če seveda starši potem doma ne naredijo celega cirkusa zaradi prečrtanega odgovora, temveč mu pogajao da osvoji znanje.
takšnih testov bodo dobili še več.
uff kakšma napadalnost..upamm da niste učiteljice. Ker jaz nikjer nisem dvigovala tona in postajala nesramna, tako da..debata pač.
Nikjer nisem napisala, da učiteljice v prvem razredu ne utrjujejo, preverjajo znanja preko igre. Verjamem, da to delajo. rekla sem samo, zakaj bi poleg tega potrebovale še pisni test??
Prebrala sem cel pravilnik o ocenjevanju in preverjanju znanja…nikjer ne piše, da se mora preverjati znanje v prvem VI obdiobju s pisnimi testi???
Razliko med preverjanjem in ocenjevanjem poznam, ampak ne vem kako vpliva to na tole debato? Jaz vseeno mislim, da nikjer ne piše da mora biti ocenjevanje ocenjeno s pisnimi testi. Vsaj našla nisem. Mogoče se pa motim.
Ampak vseeno bi zaključila z debato, ker je padla pod nivo debatiranja in izmenjevanja mnenj, ampak je bolj podobna pametovanju in dokazovanju prav z ene strani, medtem ko sem jaz jasno napisala, da si širim obzorja in dajem možnost, da se motim.
papa
Podcenjujoč je že naslov tvojega sporočila – Je to normalno?
v nadaljevanju “sem defektologinja… in sem vedno na strani učencev” – kaj me učiteljice nismo?
…”ne vem, kam gre ta svet”… ja, res gre v pogubo s takšnim, odnosom do otrok, ki morajo sedeti za mizo in ne noreti po razredu
Vedno večkrat pridem v kontakt s starši, katerih otroci se pritožujejo, da v šoli njihovi otroci nimajo več miru za delo, ker so šolo okupirali otroci, ki jim je pač dovoljeno vse.
Pa bodi dovolj. Lepo nedeljsko popoldne ti želim.
To kar delamo našim otrokom je barbarsko. Naj se učijo, naj izkoristijo svoj možganski poncial, vendar na primeren način. Ne tako da jih pri 6-ih pribijemo na stol in tam ostanejo do konec faksa, pri 30-ih pa vsi jamrajo da ne vidijo, da jih – nas boli križ. Vceplamo jim ful zdrav vzorec življenja. Namesto da bi jim dali možnost da živijo.
Preverjanja, ki jih imajo otroci v prvem razredu so po mojem mnenju na ravni nalog v cicidoju ali pikapolonici, kar veliko otrok z veseljem rešuje že tam pri 3 ali 4 letih…tako da, brez panike. Tako kot je že ena napisala – otroci zato niso pod stresom, tja jih spravimo starši, če zaženemo vik in krik ob nepravilnih odgovorih. In to, da otroci prinesejo stvari domov za podpisat se meni osebno zdi način, kako smo starši lahko obveščeni o tem, kako otrok napreduje, kaj se je naučil itd. Tega nisem nikoli jemala kot nekaj slabega.
Sicer si pa o celi prvi triadi mislim naslednje: resnih testov in preverjanj je premalo ali pa se jih ne jemlje resno (tako s strani otrok kot staršev), ker pač ni številčnih ocen. Potem je pa panika in šok in 4. razredu…smo doživeli lani…zato še bolj prepričano trdim, da sistem ni ok…že mogoče, da s tem otroci pridobijo kakšno leto več “otroštva”, potem pa kasirajo dvojno dozo stresa in prisile k učenju, katerega se sploh ne znajo lotiti…
Bravo Gina, se strinjam. 1 triado vsekakor jemljemo premalo resno.
Mamamama, ne gre zato, da bi otroci celo dopoldne presedeli na enem mestu. Gre za to, da ko delajo nalogo (barvajo, rišejo, delajo grafomotorične vaje, obkrožujejo,…) da se TAKRAT sedi na miru, na stolu, da je mir itd.
Nek red mora bit, se vam ne zdi? Tudi mi sedimo na sestanku, poslušamo, ne klepetamo, ne delamo privat stvari itd.
V šoli se mora isto razvijati red. Od malega k velikemu. P
opala opala:))
Za konec povem zgodbo. Delala sem s fantkom v drugem razredu. Ni maral hoditi v šolo. Matematika mu sploh ni šla, ostalo pa tudi bolj slabo. ravnateljica me prosila, da malo pogledam. Fantek je sam hodil v šolo. Vsako jutro se je zadržal na košarkarskem igrišču in metal na koš, v šolo pozabil.
Šla sem k razredničarki. razredničarka pravi, da še samo čaka da sterši podpišejo da ga usmerijo v šolo s prilagojenim programom. da z njemu ni nič, itd…
Grem po fanta in greva na igrišče. Mečeva na koš in seštevama in preštevamo koše. Odlično mu gre. Greva v kabinet in poskusiva na pašpirju. Sešteva in odšteva do 20, vse pravilno, le malo dlje časa rabi.
Grem do razredničarke, ji to povem. Ona mi odvrne, da ne vem kaj govorim in da naj pridem hospitirat. In seveda grem in kaj vidim:…zame grozoto!!!
Učenci so imeli pred sabo dva kupčka kartončkov, na katerih so bile napisane številke. Učiteljica je pred tablo rekla 8 plus 5 in otroci so dvihnili kartonček s številko 1 in kartonček s številko 3, in ko je večina dvignila je lo dalje….seveda moj fante ni uspel niti enkrat dvigniti kartončkov, šlo je prehitro.
Na koncu ure je učiteljica prišla do mene in rekla ..ali vidite niti enkrat ni bil uspešen. Jaz pa..poslušajte on vse zna, ampak časa nima dovolj. Pa je učiteljica narisala gausovo krivuljo in mi pokazala povprečje in rekla..temu moram slediti, vse kar je gor je nad povprečjem, ostalo pač odpade. In kdor ne zmore primernega tempa za povprečje pač odpade.
Šla sem domovin sem bila obupana. Ampak resnica je da je to kruta realnost in da neka učiteljica s 25 otroki pač mara slediti povprečju in to nekako razumem.
In tukaj sem hotela seči, da smo defektologi vedno nastrani učencev. Pač se večinoma ukvarjamo z otroki, ki imajo težave in jim skušamo pomagati, medtem ko druga stran vidi celoto, mi pa enega.
In nikdar nisem bila nesramna.
Tam kjer sem rekla, da se mi zdi, da otrokom v prvem razredu pač ne bi bilo potrebno 45 minut sedeti..mislim da to ni nesramno, ampak je bila to originalna zasnova devetletke, tako je bilo mišljeno. vse preko igre.
Ne da norijo po razredu, ampak čim manj delovnih listov in čim več praktičnih izkušenj.
Ene učiteljice so devetletko naredile znosno za otroke, to so pač dobre, ene pač ne znajo. To je meni jasno. kakšna je naša še ne vem, ker z njo nimam izkušenj.
Ali je to normalno?? Naslov pa pomeni, da me zanimajo vaše izkušnje, katere jaz nimam..
ah saj ne vem, mislim da se ne razumemo, ampak vseeno nekaj odgovorov je bilo argumentiranih, tako da hvala.
LP
jA, vidiš, zlatica. Žal je res tako. Ti se posvetiš enemu, učiteljica jih ima 25 med seboj različnih. Motiš se, če misliš, da vidi samo celoto. Vidi vsakega posameznika posebej. Slediti mora vsakemu posamezniku posebej. Vedno to ni mogoče.
Čakam samo trenutke, kdaj se bodo začeli oglašati starši nadarjenih otrok, s katerimi se dejansko premalo dela. Če npr. primerjam količino ur, ki ga namenim otrokom s primankljaji na področju učenja oz. učnih sposobnosti in nadarjenemu… Ja, priznam, so nadarjeni krepko v zaostanku. Vsemu pač ne moreš ugoditi.
Ja, ti vidiš tistega enega, jaz pa imam cel razred. In s celim razredom moram obdelati določeno snov, dati vsakemu toliko in tako kot je najbolje zanj. So tudi taki, ki bi doseganje in preseganje standardov znanja 1. razreda dokazali v enem tednu. In taki naj čakajo na tiste, ki jim gre slabše?
Je pač tako, da se pouk v večini lahko organizira za “zlato sredino”. Učiteljice poskušamo pomagati obema koncema Gaussove krivulje ampak vedno to ne gre. Še vedno čakam defektologinjo, ki mi bo razložila, kako naj razredu razlagam npr. prehod preko desetice in hkrati delam z nekom, ki nima najosnovnejših številskih predstav niti do števila 5. Tako si to namreč defektologi predstavljajo. Potem pa pridemo do tega, da otrok, ki ne dohaja ostalih, v tem času riše. Samostojno nalog, katerihkoli pač, ni sposoben opravljati.
To verjetno ni smisel integracije, ne?
V praksi je to tako, da otrok z večjim deficitom ostaja na šoli tam nekje do 4. razreda, dokler ga poučujejo razredne učiteljice, ki so pripravljene opraviti veliko dodatnega dela, ko pa enkrat pride na predmetno stopnjo pa mu ne gre več in se v kratkem kam prepiše. Efekt vsega skupaj pa je samo zguba časa in popolnoma načeta samopodoba takega učenca.
Ampak to je že zahajanje s teme.
ja ” z druge strani” o tem sem govorila, da je emd nami pač večna borba. In jaz seveda mi je jasno, da jaz gledam enega, učiteljica pa 25.
Ja in zato sem vprašala za mnenje, ker sem rekla, da sem glede poklica težko subjektivna.
In mislim, da v postu nisem bila nesramna. Pač se mi zdi, da so ene učiteljice bolj sposobne in več stvari potegnejo iz otrok preko igre( v prvem razredu) in jim uspe delati tako kot je devetletka zasnovana, ene pa se večina oprijemljajo delovnih listov itd….
In vem, da ene učiteljice poznajo igre na kakšen način utrjevat, preverjat in tudi ocenjevati osvojenost pojmov brez pisnih testov znanj.