Oj!

Orehe, lešnike…že veselo jemo. Tudi semena ( lanenao, buče – na kruhu ), ampak omenjenih pa kar ne upam dat.
Kdaj ste vi pustili da vzamejo indijske oreščke, pistacijo, arašide…

Hvala in lep sončkast dan želim.

V.

in zakaj so tile oreščki tako posebni? kompliciraš.

Arašidi in indijski oreščki so najpogostejši tujek v dihalih otrok, ki ga je potrebno odtraniti z bronhoskopom in zadeva ni nič prijetna. Najpogostejša je aspiracija oreščka tja do 4. leta, pa tudi kasneje.

Jah, no. Saj je najpogostejša nesreča tudi prometna nesreča, ki ji mali otroci najpogosteje podležejo, pa vseeno veselo tlačimo mularijo v avtomobile celo če bi komot lahko šli peš. Če tako gledate, potem se je treba vsemu izogibati čim dlje.

No, moja ima dve leti, pa lepo je arašide (jih lepo zgrize in jih ne požira), ravno danes je jedla tudi pinjole. Jaz ne kompliciram. Če otrok pride v stik s tem pozneje, bo pa pozneje imel možnost, da se zaduši, saj ne bo znal jesti teh zadev. Potemtakem je najbolje, da se jim jih sploh ne da, ker se vedno lahko zadušijo s tem. Samo da nikoli ne veš, kdaj bodo dobili kje drugje, če že hodijo v vrtec ali šolo.

Oreščki spadajo tudi med alergene.

Ja, in to zelo hude alergene. 🙁
No, vseeno hvala za odgovore, povem, da sem zelo rada KOMPLIKATORKA, sploh ko gre za moje otroke in sploh prehrano zdravje ( to dvoje močno povezujem)
In dokler bom imela pač možnost odločati in se izogibati stvari, ki niso tako potrebne in imam milijon izbire bom pač poskrbela, da dobijo tisto kar je boljše in O.K.
Ne bojim se toliko zadušitve, jesta vse in lepo. Z grizenjem ni težav, se pa bojim alergije, ker so baje sploh arašidi ( poznam primer, ko je umrla odrasla ženska ravno zaradi te alergije, pa je pojedla samo stvar, kjer so bili zakriti in zato pač vprašam, ker me je valda strah to ponudit triletniku.
Pa itak tudi pediatri opozarjajo, da oreščkov do tretjega leta otrokom sploh ne dajat.
tako da …zato moje vprašanje in njur ŠE BOM KOMPLICIRALA, saj vidim, da nista še za te zadeve.

Lep večer vsem in še 1x hvala za odgovore.

V.

Moje mnenje in izkušnje – najmanj do tretjega leta oreškov ni poskusila niti hčerka niti zdaj sinu ne pustim blizu – po eni strani zaradi možnosti zadušitve, nič manj pa zaradi možnosti pojava alergije.
Eni pač kompliciramo – hvala bogu!

Če jih imate ves čas doma in pod strogo kontrolo, seveda lahko komplicirate. Če pa otrok hodi v vrtec, bo mimogrede dobil nekaj, kar vsebuje arašide ali arašidovo maslo ali whatever v zvezi s tem. Če se bojite alergij, jim torej ne bi smeli dajati ničesar, kar je potencialno alergenega. Veliko več alergij je npr. na kravje mleko in jajca kot na arašide. Torej če že komplicirate, komplicirajte do konca. Pa da ne pozabite na ribe, lignje ipd. Od tega je že marsikdo umrl. Upam, da jim ne dajete niti agrumov. In pšenice se je tudi dobro izogibati, pa soje. Samo toliko pa se vam verjetno vseeno ne da komplicirati, ali ne? Čeprav ste komplikatorji.:)))

Oj!

Ja, dajem vse zgoraj našteto, kuham in pripravljam hrano sama kadar se le da.
Oba sta šla v vrtec pri treh letih in tam jih pač nimam pod kontrolo.
Ja, sem ena redkih mam, ki ne komplicira vsak dan na dolgo in široko, otroka sta več kot zdrava, odpornost super…
Ja, ko sem doma pa za otroke skrbim sama, jim sama kuham in takrat pač jaz določam kaj bosta jedla.
Z vsem smo začeli počasi, uvajanje je bilo pri šestih mesecih in tiste res velike smernice o prepovedi sem upoštevala.
In tako gre še vedno napraj ( gluten po 6. mesecu, ribe po enem letu,mlečne izdelke po sedmem mesecu…… oreščki naj bi bili po 3/4 letu.
In veš, poleg vse hrane ki jo imam na voljo jih ne bosta prav nič pogrešala.
Naša hrana je pestra, obroki doma in skrbno pripravljeni in ja, res se,m vesela, ko lahko KOMPLICIRAM kadar gre za zdarvje in dobro počutje mojih otrok.
Pa sta daleč od razvajenih, izbirčnih in kompliciranih otrok.

Vsak po svoje. Zame gresta zdravje in hrana tesno z roko v roki in bolezni/težave se lahko pokažejo šele čez leta.
Zakaj bi raskirala in igrala ruleto pri svojem otroku samo zato, ker se mi ne da??

Živeli komplikatorji! Jaz sem z njimi in ni mi škoda ne časa za pripravo dobrega, kolikortoliko zdravega obroka in zaenkrat niti ne denarja, da jemo kar se da neumetno hrano.

Pa lepo nedeljo želim in ne se kregat, saj ti noben ne brani skrbeti za svoje otroke tako kot želiš sama.

Pozdravček

Saj ne gre za to, da bi otroku vsak dan talali smokije in arašidovo maslo. Govor je o tem, ali jim kdaj pa kdaj ponuditi arašide, pistacijo ipd.

In res ne vem, zakaj arašidi (če otrok nanje ni alergičen) ne bi bili tudi del zdrave prehrane. Baje vsebujejo kar nekaj zdravih sestavin. Ne govorim o praženih v olju in presoljenih arašidih ali o smokijih, pač pa o čisto navadnih arašidih, ki se jih lušči in uporablja za prehrano. Če že toliko veste o zdravi prehrani, bi morali tudi vedeti, da arašidi spadajo vanjo:

“Arašidi – zakladnica antioksidantov

18. julij 2005

Ekipa znanstvenikov z Univerzi na Floridi je ugotovila, da so arašidi zelo bogati z antioksidanti, ki ščitijo pred boleznimi srca in žilja ter rakom – vzrokoma smrtnosti na prvih dveh mestih lestvice. Arašidi prav tako vsebujejo veliko beljakovin in organizmu prijazne, nenasičene maščobe. Arašidi (zemeljski oreščki) so pogosto označeni kot nezdrava hrana, vendar znanstveniki ugotavljajo, da vsebujejo enako količino koristnih snovi kot jagode.”

Naša dveletnica (ki je drugače alergična na kravje mleko, na arašide pa ne) jih tu in tam je – oluščene in brez soli. Jih tudi lepo zgrize.

Torej: arašidi niso nezdravi, prav tako ne pinjole in pistacija. Oreški predstavljajo zdrav vir beljakovin. Sploh pa arašidi baje spadajo med stročnice in ne med oreške.:)

Xxy, se strinjam glede koristnih sestavin arašidov – ki spadajo med ZEMELJSKE OREŠČKE. Je pa tudi res, da spadajo med alergene, zato previdnost tudi ni odveč.

Ally, tudi mleko spada med alergene, pa jajca, citrusi… pa vse to otroci že zdavnaj konzumirajo do drugega leta starosti. Ker so glavni prehrambeni artikli. Glede na to, da arašidi to niso, pa si lahko privoščimo otroku le-teh sploh ne dajati. Niso pa zato nič bolj alergeni od npr. kravjega mleka. Pravzaprav je KM najbolj pogost alergen pri majhnih otrocih. Kot sem že rekla: naša dveletnica je alergična na KM, na arašide pa (dokazano) ni. Zato jih tudi konzumira, saj ne vidim razloga, da jih ne bi. Kot ne vidim razloga, zakaj ne bi jedla pomaranče, če jo dobro prenaša.

Glede tega, kam spadajo arašidi:

Arašidi

Izvirajo iz Južne Afrike in iz podandskih predelov Bolivije in Brazilije, dandanes pa arašide pridelujejo v celotnem tropskem in subtropskem pasu. Arašidi pravzaprav niso oreški, temveč spadajo med stročnice, ki rastejo pod zemljo in so bližnji sorodniki fižola; med oreške pa jih štejemo zaradi podobnih prehranskih značilnosti. Arašidom pravimo tudi zemeljski oreški, ker po oploditvi začne cvetno steblo rasti proti zemlji in vanjo, kjer se razvijejo in dozorijo stroki z znanimi semeni.

xxy, vem, vem – se ne bi mogla bolj strinjati s tem, kar si napisala 🙂

Arašidi so eden izmed najtežjih alergenov in alergija nanje ne izzveni, kot je to primer za kravje mleko, pogosto tudi jajce.
Arašidi sami niso pogosta in vsakodnevna hrana, je pa mnoga hrana predpripravljena na arašidovem olju, arašidi so tudi pogost dodatek v otroških prigrizkih (smoki).
Otroci, ki imajo alegijo ali so imeli alergijo, pa so alergije tudi v družini, se naj bi izogibali alergenom, sploh pa tako hudim, kot so arašidi.
To, da točno nekdo nima alergije na arašide, ni razlog, da podcenjujemo ta alergen.
Enako velja za aspiracijo tujka. Mnogi niti ne vedo, da je otrok aspiriral arašid, le nekajmesečno zdravljenje z Ventolinom in celo kortikosteroidom (kajti tujek, ki ne zapre popolnoma dihalne cevi posnema znake astme), pa potem ugotovitev, da pravzaprav nič ne pomaga in šele potem ugotovitev, da je vzrok tujek… Ni vsakodnevno, res, za tiste starše, ki so to morali dati skozi, pa ni nič prijetno. Za otroka pa še manj.
Če sem samo jaz, ki sem pač ena od 60 zdravnikov, ki dežuramo na PNMP, do sedaj v 7 letih posumila (in se je tudi potrdil) na tujek v dihalih v 4 primerih, potem je to dovolj resen problem.

Hvala Tanč še za to stokovno razlago.

Eni pač ne morejo razumeti, da primera svojih otrok ne morejo posplošiti na vso populacijo ter da pri otrocih nima smisla poiskušati, če bodo ali ne x-ti primer iz statistike.

“Eni pač ne morejo razumeti, da primera svojih otrok ne morejo posplošiti na vso populacijo ter da pri otrocih nima smisla poiskušati, če bodo ali ne x-ti primer iz statistike.”

Eni čisto dobro razumemo vse to, pa vendar ravno zaradi tega ne varujemo otroka pred vsemi možnimi, latentnimi, potencialnimi nevarnostmi. Ker otrok ni vedno in povsod z nami. Ker je v družbi starejših otrok in je v vrtcu. Zato se mi dajanje arašidov otroku pod nadzorom in tako, da ga naučimo, kako se jih grize, zdi veliko manjše zlo in veliko bolje kot popolno izogibanje le-temu. Arašidi so pogost dodatek v prehrani in otrok, ki hodi v vrtec, se čuva pri babicah, je v družbi z drugimi starejšimi otroki, bo slej ko prej naletel nanj. Meni se zdi bolje, da je na te stvari otrok navajen že od prej, kot pa da se s tem sreča nekje, kjer zadevi ne bodo posvečali nobene pozornosti in kjer zaradi otrokove nenavajenosti na to stvar lahko res pride do težav.

No, jaz sem tudi proti popolnemu izogibanju uživanja bonbonov, sladkarij ipd. Tudi bonboni so pogost razlog za zadušitve, pa ravno zaradi tega želim navaditi svojega otroka na to, da bo znal pravilno polizati bonbon, ne pa da se bo z njim davil pri 4 letih, ko ga bo prvič v vrtcu dobil v usta. Pač raje delam na preventivi kot na kurativi in zame preventiva v tem primeru pomeni ozaveščanje in navajanje otroka na potencialno nevarne stvari v življenju. Da se bo znal z njimi soočati in jim biti kos. Zame odtegnitev nečesa, kar lahko otrok v družbi vedno dobi brez moje vednosti, ni pravi način. Zame. Ostali pa kakor veste.

Moj nečak je aspiriral arašid pri 5 letih. Dobil je pljučnico. Pri sosedu je jedlel arašide, moja sestra sploh ni vedela. Do takrat mu arašidov ni dajala. Bi se kar strinjala da se to večinoma zgodi otrokom ki niso vajeni te hrane. Pa tudi glede alergije se mi zdi bolje prej poskusit kot da nekje pri štirih letih dobi alergičen napad v vrtcu, pa nihče ne ve kaj se je zgodilo. bolje pod kontrolo če gre za take stvari, ki se jim je res težko čisto izogniti.

Jasno da bo zdravnik govoril iz svojega zornega kota. On vidi katastrofe, ki jih ne bi bilo če bi se otroci temu izogibali. Zato priporoča izogibanje. Da se temu lahko otrok popolnoma izogiba samo v primeru če ga imaš stalno pod kontrolo, ni več njegova skrb. Tudi svoje sem sama navadila na bonbone, arašide in ostalo, pa nikoli s tem ni bilo problemov. Za razliko od nečaka, ki so ga pazili spredaj in zadaj in ga pretirano varovali pred vsem mogočim. No, pa je ravno on del statistike.

Seveda moje opozorilo ne pomeni, da otroci ne smejo nikoli pojesti nič takega, kar bi lahko povzročilo …, pa … pa…
Vendar opozoriti je potrebno.
Po mojih izkušnjah je bilo največ aspiracij, ko so bili otroci v varstvu staršev.
Pa še moja osebna izkušnja: ko je bila moja tazadnja nadebudnica stara okoli leta, je strašansko rada hrustala krispije-na suho, tiste, ki so kot kapeleti. Enkrat jih je tako lepo jedla, potem pa nenadoma omahnila, postala modra, tudi kašljala ni. To je znak, da je prišlo do popolne zapore dihal. K sreči, k sreči res, sem bila zraven (če bi bila npr. na WC, bi bila prepozna), obrnila sem jo in tolkla po hrbtu (znani prijem za odstranjevanje tujkov v dihalih dojenčkov), po nekajkratnih udarcih in mojih prstih v njenih ustih, je odletel čokoladni kapelet z vsi silo iz ust. In vse je bilo v redu.
Nisem prav noben paničar, ampak, zamislim si mamico, ki ne ve, kaj storiti v tem primeru.

Tanč, te stvari se lahko vedno zgodijo. Enostavno ne moreš čisto vsega, s čimer se otrok lahko zadavi spraviti iz dosega otroka do 15. leta njegove starosti. Prepričana sem da, so ravno prezaščiteni otroci največkrat med tistimi, ki doživljajo največ tovrstnih nesereč.

Sin moje znanke se je skoraj zadavil s skorjico kruha. Ker mu je do drugega leta vse pretlačila in je jedel vse kašnato. Potem pa je dobil tisto skorjico in se mu je košček skorje ustavil v sapniku. Še dobro, da je vse zbruhal.