Hčeri sta do sedaj obiskovali šolo,kjer smo živele prej-pri možu. Sedaj sem pa rekla, da bi jih prepisala v šolo blizu mene, ker bi bilo to lažje.Tamali sem nekako že pripravla na to, čeprav se ravno ne veselita, mož mi pa tega ne pusti. Pravi, da se ne strinja.
Ločena uradno še nisva-čakava sodišče, klicala sem na CSD in povedala za prepis, pa je rekla, da to lahko naredim, samo, da se naj z njim pogovorim. Kar se pa očitno ne da. Razložila sem mu, da, če gresta tamali sedaj pri meni v šolo bo veliko lažje zanju,kot če jih prepišem sredi leta, ko in če jih bo sodišče prepisalo meni.Da je lažje, če jih potem prepiševa nazaj kjer je on,ker se že poznajo s sošolci…če jih dodelijo njemu.
Težko mi je ker se neki pinkponkava s tamalima ampak resnično mislilm, da bosta dodeljenji meni in da je tako najbolje zanju.

Prosim za kak nasvet!

Če si že bila na CSDju – pejd še enkrat in povej, da si se pogovorila z njim vendar nista ničesar rešila. Nato jih prosi, če bi lahko oni organizirali pogovor na CSDju in se pogovorita tam (skupaj s psihologinjo/om). MOrda ga bodo oni spravili k pameti.

Vsekakor se ponovno poveži s CSD – upam,da so toliko pametni in da se bodo tudi oni strinjali, da je bolje šolo menjat zdaj kot med šolskim letom.

Naj povem, da mi je na CSd rekla, da to lahko naredim, da sem starš, nič mi pa ni vedela povedat, kaj v primeru, da se on ne strinja. Sedaj bo nesel pismeno na to šolo,kjer sta bili do sedaj, da se ne strinja, da jih prepišem. Jaz sem se pa že vse zmenila za prepis in govorila s psihologinjo na tej oš in pravi naj kar nardim prepis.

Nimam pojma, kaj on lahko doseže s tem in kakšen je postopek v tem primeru, da se ne strinjava glede šole. Moja odvetnica sicer pravi, da potem naredimo začasno odredbo, vendar to ni tako hitro, vsaj ne do 3.9.

Lp

tjasa222: brez zamere, ampak oba sta starša, oba imata pravice do otrok, oba odločata o njiju in ne ti ne on ne moreta sama odločat o takih stvareh. niti še ločena nista uradno. torej ste de facto družina.

če se tako zelo prepirata glede prepisa v šolo … kaj bo še sledilo?? ne bi mogoče govorila s hčerama oba skupaj, kaj si onidve želita.

matr katarina dej no ustav konje in piši malo bolj prijazne prispevke ker te še me ki smo te do zdaj , ne bomo več brale

Ne mislim zagovarjat Katarine; ima pa v bistvu prav. In napisala je realno plat, brez olepševanj. žal, tako pač je, pa , če se sliši še tako kruto.

hkfa: to ni leposlovno čtivo, to je nasvet točno določeni osebi. najbrž to nisi ti.

nasvet: preberi si moj zadnji post na blogu. govori o stikih. pa se vprašaj kaj doživljajo očetje, ko jim kar naenkrat določimo stike. se javiš, da greš ti skozi te občutke?

Takole je: žal včasih pride do te točke, ko dva ne moreta živeti skupaj in nekdo mora zapustiti gnezdo. Žal so ponavadi otroci tisti,ki trpijo še bolj kot starši in mi se na vse pretege skušamo, da jim omilimo zadevo.

Katarina, delno se s tvojo izjavo strinjam in jo nisem vzela k srcu, ker pač razmišljam naprej in ne za danes.
Zavedam se, da menjava šole ni tako lahka stvar, vendar če pomislim, da bi še 6 let vsak dan pred službo delala 35 km in po službi 35km, da jih vozim in hodim iskat…nevem no, tudi za njiju ni najboljše. In roko na srce, kdaj sem omenila, da jih očka ne sme videt??? To kar on počne je pa vredu in prav? Ko 5 let ni SKORAJ nič naredil za šolo oz druge pomembne zadeve za otroka. Razen tega, če izzozamem, da je očka in da je bil z nami?

Sicer se v to debato nebi več spuščala, ker je predolga zgodba in vsak ima svoje mnenje, sem pa ugotovila, da mi nihče ne zna povedati,kako ravnati v tej situaciji. Zato bom nadaljevala v tej smeri, ker mislim, da je za prihodnost veliko boljša.

Lp

tjasa222: nihče ti ne more dati rešitve in tud ini prav, da ti jo kdorkoli da. ker če le-ta ne bo prav,a bo potem kriv ta, ki ti je rešitev dal/predlagal.
ti sama oz. vaša družina sama jo ima. itak boš naredila tako, da bo v končni fazi tebi najbolj enostavno. pa ne mislim nič negativnega s tem.

vprašaj punci kaj bi radi, ali sta se pripravljeni vozit z avtobusom v šolo, ju je pripravljen vozit on.

zgodba gre lahko dalje tudi tako, da boš ti po svoje naredila s šolo, on pa po svoje s čim drugim, pa potem ti spet nekaj po svoje, pa on nekaj po svoje in tako dalje v nedogled. otroci bodo pa ping pong med vama.

kot si rekla je zgodba dolga in zapletena. zakaj pa misliš, da boš ravno ti dobila hčeri? zakaj pa jih ne bi dobil on? pa bi ti imela določene stike? za hčeri bi bilo veliko lažje, ker bi ostali v domačem kraju, blizu šole, med poznanimi ljudmi … ja vem, sem šla že v preboleče področje.

Sama bi v takšnem primeru raje tvegala to, da otroke prepišem med šolskim letom, potem, ko bo opravljena ločitev in določen skrbnik. Zakaj? Da bivši ne bi imel niti enega argumenta, da sem karkoli poskušala z otroci brez njegovega soglasja in mu kakorkoli želela “odtujiti” otroke. Zakaj? Da v primeru, če bi zahteval skrbništvo in če bi dobil dovolj “premetenega” odvetnika ne bi bilo ničesar, kar bi napeljevalo vodo na njegov mlin. Morda lahko s temi dodatnimi kilometri nekaj mesecev preprečiš marsikatero težavo v prihodnjih letih.
In če se le da, poskusita se dogovoriti in se ločiti sporazumno. Vsaj pri meni se je rahlo popuščanje pri materialnih stvareh dolgoročno izkazalo za zlata vredno in je bila takšana ločitev za vse, posebno za otroka, mnogo lažja. Vem, da je večina razhajajočih zakoncev ranjena in da je “zmaga” obliž na njihovo rano, a včasih se bolj splača izgubiti bitko in dobiti vojno – ohraniti vsaj kolikor toliko normalne stike, ki jih otroci potrebujejo.

Tjaša, tvoja logika je v bistvu čisto praktična, ampak tole, kar je napisala j6534 (mislim, a kakšnega bolj zapletenega nicka si nisi mogla izmislit?), tudi ni od muh. Jaz bi dodala samo to: bo res čisto čisto prehudo, če se boste še eno leto vozile 35 km v eno in 35 km v drugo smer? In bi se punci prepisali šele naslednje šolsko leto?
Drži pa tudi to, kar ti govorijo na CSD – ker nimata še stvari urejenih, ti otroka gladko lahko prepišeš in nihče te ne bo nič vprašal. Ti se moraš samo vprašati, kaj bo naredil bivši in ali se splača tvegati. Jaz osebno zanesljivo ne bi.

Poklicna deformacija, kot matematiku so mi številke precej pri srcu, ta kombinacija pa še posebno …

hkfa,
kaj pa si ti prebrala?
Meni se pa zdi Katarinin odgovor še najbolj pošten. Do otrok seveda.
A ni to najbolj pomembno?

Pa ne zagovarjam Katarine, da ne bo spet kakšen napad nazaj v smislu odvetništva, sam strinjam se z njo v tem postu.

lp

tjaša,
kaj pa pravita hčeri na to zadevo, če želiš povedat seveda?

Jaz pa bi naredila po svoje. Kajti tudi, ko bo obravnava za ločitev , skrbništvo in stike – boš lahko povedala sodnici, da sta punci ŽE navajeni na novo okolje, kar pa je tudi velik plus (drugače boste vsi samo ugibali kako bi prepis deloval na punci). In ja morda sta res oba starša – a kot praviš 5 let ni nič naredil (poznam to) – zakaj bi ravno zdaj?! Zato, ker lahko nagaja. Niso vsi takšni veliko jih pa je.

Pa če jih boš pustila v stari šoli bo potem na sodišču kot argument uporabljal ravno to, da sta še vedno navezani na staro okolje in da bi bilo lažje, če bi tudi živeli v starem okolju, ne pa da morata prestajati ‘mučne’ (kao) vožnje.

Najprej hvala za mnenja. Težko je v takšni situaciji biti vseved!
Ko sem hčerama omenila že pol leta nazaj sta bili odločno proti. Čez poletje smo si šle šolo malo ogledat, malo sem jima razložila kaj sem jaz kaj počela ko sem tja hodila v šolo, veliko smo se pogovarjale in sedaj je situacija malo drugačna. Sicer nista navdušeni ampak sta se sprijaznile.
Danes sem bila na šoli in vse uredila. Upam, da bo zneslo kot je treba!
Lp

Bravo Tjaša222!!

You go girl!!!

Samo da vam povem: sedaj imam hčeri vpisani v obe šoli, ker jih on ne pusti prepisat, kljub temu, da mu je ta starejša rekla, da je bolje, da gresta sedaj pri meni v šolo, potem pa, če jih sodišče dodeli njemu, gresta tja.
Cela zmeda. Nimam pojma kaj bo v ponedeljek.

lep dan…

Kako imaš pa lahko vpisani v obe šoli? Saj njuna ‘kartoteka’ je namreč lahko le v eni??

Punce, preveč se pustite – me prav zanima koliko ‘očetov’ dejansko ve kakšen je zakon, večina jih samo nagaja zato ker ne vejo več kaj bi drugega storili. Naučite se tut mal blefirati pa bo, mal mu zagrozite, da ste brala sodno prakso ipd…, pa bo marsikateri zmrznil – ozirma vsaj tisti, ki brezveze blefira.