Moj otrok je izbirčen
Prosim pomagajte mi.
Moj otrok je sedaj star skoraj 5 let in je strašno izbirčen pri hrani.
Do drugega leta ali celo malo manj je jedel vse po vrsti, potem pa se je začelo odklanjanje, sedaj tega in sedaj drugega. Verjetno je bila napaka tudi tu, ker so ga pazile le babice in mu kuhale “po željah”.
Lani smo ga vpisali v vrtec, kjer je imel tudi kosilo in zajtrk. Včasih je prišel domov popolnoma sestradan, mislim, da ni jedel ničesar oz zelo malo.
Problem je v tem, da hrane noče niti pokusiti. V nedeljo so mi enostavno popustili živci nad lepim pregovarjanjem in sem mu zatlačila v usta majhen košček mletega zrezka in seveda se je vse skupaj vrnilo nazaj na krožnik.
Otrok je drugače zdrav.Vendar je 3 vrste sadja, testenine (tudi z mletim mesom), 1 vrsto skutic, čokolino, kruh, gov. juho in riž ter nekaj malenkosti.
Prosim svetujte kaj storiti, da bo otrok pričel jesti bolj raznoliko hrano in kako naj ga prepričam, da “novo” jed pokusi.
Kako bi to šlo brez solz. Obstaja mogoče tudi kakšna slikanica na to temo?
Hvala za vsak nasvet.
Recept je preprost, morate se ga pa najprej držati vi. Spremeniti morate odnos do njegove prehrane, ker se sedaj gotovo vse vrti okrog tega. Enostavno pomirite živce in se prepričajte, da je otrok zdrav in mu ni nič hudega, hkrati pa mu ne bo nič hudega niti če bo kakšen dan stradal. Ker otrok vidi, da ste popolnoma razburjeni, ko gre za njegovo prehrano, da ga prepričujete in silite, najbrž tudi podkupujete ipd., se je naravna potreba po hrani pri njem prelevila v orodje za manipulacijo, hkrati pa je zasovražil prehranjevanje. Taki otroci so sposobni zdržati tudi par dni popolnoma brez hrane, samo da dosežejo svoje in da vidijo, kako starše ob tem pripravijo skoraj do norosti.
Torej preprosto: povejte mu, da je od sedaj naprej na jedilniku raznolika hrana in da jo lahko je, če hoče, če noče pa je lahko lačen. Do drugega obroka lahko poje samo kakšen sadež in vodo. Tega se potem držite, hkrati pa poskrbite, da bo hrana okusna, da bo lepo izgledala, malo pa se tudi prilagodite njegovemu okusu. Če bo jedel, bo, če ne, vzemite krožnik, ne pregovarjajte se z njim in ne kregajte se nanj. Naj vidi, da ste čisto brezskrbni in da je njegovo odklanjanje hrane njegova stvar. POznam družino, kjer je otrok mami “zagrozil”, da če ne bo naredila tega in tega, da pa ne bo jedel kosila. To sem mislila z manipulacijo in tega se otroci, ki vedo, da starše držijo v šahu s svojim prehranjevanjem, tudi poslužujejo. Otrok mora dobiti občutek, da je vam popolnoma ravno, če je ali ne, da se s tem sploh ne obremenjujejte in da je njegova stvar koliko (če sploh) bo pojedel. Vi ste svoje naredili, pripravili ste mu polnovreden obrok, ki naj ga poje ali pa ne. Do naslednjega obroka NI NIČESAR VEČ.
Delovati pa morate čimprej, saj ima otrok že 5 let in bo šel hitro v šolo, kjer bo nadaljeval svojo tradicijo lakote dokler ne pride domov. To pa lahko deluje samo v primeru, če bo doma pač dobival hrano samo po svojih željah. Če tega ne bo, se bo potrudil tudi v šoli kaj pojesti. Srečno in ne zgubljajte živcev zaradi otrokove neješčnosti. Ko so bile družine velike in je vladala revščina ter niso nobenega otroka silili s hrano, tudi izbirčnih otrok ni bilo.
Res se splaca imeti potrpljenje!Vendar ni enostavno biti vztrajen in otroku res nic dati za pojest, do naslednjega obroka,sploh pa ce je “shramba” polna dobrot.Kajti kmalu si postrezejo sami z stvarmi,ki jim bolj odgovarjajo.Pri nas traja se vedno,da si pocasi pridobiva zaupanje in poizkusa nove stvari,pa je star ze 10 let.Na sreco pa ni bil navajen samo na sladkarije,kar je vecji problem, saj pride potem zraven se debelost. Se enkrat veliko potrpezljivosti in nikakor siliti,kot je super napisala xxy!
Tudi sama sem bila zelo suhcena in izbircna, vendar pa mi nikoli niso kupovali nobenih sladkarij ali me silili. (Tetice so nekajkrat prisle s cokolado, pa potem po parih kosckih en teden nisem mogla na stranisce in so jih starsi okarali, tako da potem ni bilo vec nobenih sladkarij.) Danes sem zelo zdrava in idealne teze in se zdaj sem izbircna, vendar precej manj kot v otroskih letih. Sladkarij ne jem, verjetno zato, ker jih nikoli nisem bila navajena.
Svetovala bi vam, da se sploh ne sekirate. Kuhajte za celo druzino in se ne ukvarjajte s posamezniki. Moji se niso sekirali oziroma tega niso kazali, v vrtcu pa so pri obrokih delali cele katastrofe. V soli me na kosilo niso vpisali, ker itak ne bi nicesar pojedla, sestre pa so hodile in vsec jim je bilo. Pri zakrknjenih izbircnezih je zal tako, da niti pod razno ne bodo jedli, ce cesa ne marajo. Pri nekaterih je zelo odlocilen njihov nos oziroma vonj hrane; cez cas se lahko spremeni oziroma postanejo manj obcutljivi, lahko pa tudi da ne. Tako da je to, ali hoce nekaj poskusiti, cisto izven vase kontrole; lahko samo poduha od dalec in se v hipu odloci. Mislim, da je pri obrokih najbolj pomembno, da je otrok vprico ostalih pri mizi sproscen – da se odloci, ali bo nekaj jedel ali ne in se potem uci iz posledic. Ce bo kdaj jedel sadje namesto kosila, ne bo cisto nic narobe in ne bo za nic prikrajsan. Ne mejte pa shrambe polne sladkarij in babicam tudi malo pristrizite peruti.
Imela sem prijateljico,ki se je,odkar je otrok začel jesti gosto hrano, obremenjevala le s tem kaj mu bo dala jesti. In to traja še danes! Otrok bo star tri leta in ona je še vedno obremenjena s tem kdaj,kaj in koliko bo jedel. Kot enoletniku mu je za zajtrk nosila na mizo po pet krožnikov različne vrste hrane (čokolino, frutolino, keksolino, keksi v mleku…še in še), mali ni jedel nič od tega, pravzaprav je pljuval vse ven. Ona pa je vztrajala…enako je danes. Na mizo mu da krožnik nabito poln hrane, mali pa še zdaj ne je.
Hočem reči, da mu preveč nudi in se preveč obremenjuje. Zdaj ko je otrok star tri leta, zna že sam povedati kaj in kdaj bo jedel. Ko je lačen, se bo oglasil (vmes mu, normalno ponudiš kaj,ker se morda zaradi igre in drugih dejavnikov preveč zamoti in se ne spomnina hrano) in ti tudi povel kaj bi jedel.
Enako je pri našem štiriletniku – poje zelo zelo malo. Čez dan veliko pije (sokovi in mleko), tisto kar ima v vrtcu, ko pa pride domov pa skoraj nič. Ne silim ga (nikoli ga nisem,ker resnično ni bil velik jedec,čeprav po njegovi kilaži to ni bilo videti, saj je kar precej močan), velikokrat mi je že sam rekel, da bo kaj pojedel in sem mu tudi zmeraj ponudila in naredila tisto kar je želel. Nevem – glede hrane se res preveč ne obremenjevati,ker s tem obremenjumo tudi otroka.
Potrudi se samo toliko, da ko bo želel jesti, da dobi vse tisto, kar bi naj otrok potreboval za zdravo rast (seveda ne sladkarij).
pa veliko sreče!
Hvala vsem za nasvete in predloge.
Našemu jedilniku smo v zadnjih dneh dodali kar nekaj jedi. Če ne drugo, mi jo uspe prepričati, da vsaj malce pokusi in si mislim, mogoče bo drugič malce več in počasi napredujeva.
Na srečo ni mahnjena na sladkarije, edino čipsa ne sme videti, pa saj ga nikoli nimamo doma, zelo redko pa dobi pri nakupovanju – ta malo vrečko (recimo 2x mesečno).
Še enkrat hvala za vse vspodbude, se človek kar nekako bolje počutiš in si napolniš baterije, ko vidiš koliko prijaznih ljudi ti pomaga z nasveti.
Mi imamo podoben primer, s hrano se “ukvarjamo” že kar nekaj let.
Meni je pediatrinja razložila nekako tako, da dolgo dojeni otroci včasih težko sprejemajo nove okuse. Jaz sem svojo izključno dojila do 22-ega meseca…
Zadnje 2 leti nam gre malo bolje, ampak počasi… Npr., uvedli smo več zelenjave in sicer tako, da delamo razne kombinacije pirejev. Rada ima solato, vendar ta ne sme biti hrustljava ali kakšne druge kot zelene barve. Paradižnik je, če odstranim vsa semena.
Še vedno pa imamo, tako kot na začetku, probleme z barvami hrane. Enostavno ne prenese preveč barv na istem krožniku. Pri njej ne pride v poštev zanimiva razporeditev hrane ipd., kar sem pobirala iz knjige Radi jemo npr. V kolikor imamo na jedilniku “pisan” obrok, ga dobi na več krožničkih in potem nekako gre.
Poskusite, mogoče bo pa delovalo tudi pri vas?
Drage mamice, pa še z drugega zornega kota.
Kaj pa če bi imeli hladilnik malo manj poln in bi otroka malo pustili pri miru brez hrane (“ga ne bi silili jesti”), tako da vam že otrok sam pove da je lačen. Hrane ne bi bilo veliko na izbiro in bi moral jesti tisto, kar je na voljo.
Jaz zelo načrtno kupujem hrano. Če ni npr. mandarin štiri dni, že otroka sama začneta spraševati po njih.
Opažam, da imate težave predvsem tiste mamice, ki imate edinčke.
Čav čav.
M