Forum.Over.Net

Starševski čvek

Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore! Anonimno in brez registracije. Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo!

vzgoja

Default avatar

10x?

Sobota popoldan. Pridemo do gostilne, kjer lahko otroci skačejo na trampolinu. Sicer so navodila: eden na trampolinu, 15 minut, zadeva naj bi bila plačljiva, vendar ni, nihče niti ne pogleda kaj se tam dogaja.
Očitno je, da večina pride tja "zdivjat mularijo", starši pa medtem spijejo kakšen pir v miru in se ravno ne brigajo dosti, kaj njihova bodočnost medtem počne.
Ta lepo vzgojeni otroci čakajo, da bi prišli na vrsto, pa čakajo, pa čakajo ... mogoče jim uspe za trenutek skočiti gor, ko pridrvi spet nekdo od manj vzgojenih, ga zbije dol in gremo dalje ... Malo večji čakajo, malo manjši pa tulijo, ker nikakor ne morejo skakat.
Pa naj mi zdaj nekdo pove zakaj za vraga se trudim lepo vzgojiti otroka, če potem vedno potegne ta kratko?
Default avatar

nja

upaj in verjami na zopet lepše čase.
Mi smo še eni od tistih redkih, ki se ti pridružujemo v načinu vzgoje- se trudimo...
Default avatar

kili

Ja, tako je danes povsod. Tudi mi smo eni od tistih, ki ponavadi čakajo. A ne obupaj. Mislim, da nas ni tako malo.Naš trud bo poplačan šele ob žetvi. Žanješ pa tisto, kar si sejal.
Default avatar

muni

Tudi mi se trudimo maksimalno v tvojem duhu. Pa ponavadi prav tako potegnemo takratko. Sem že stala v vrsti in čakala na jahanje ponija 45 minut, nakar ugotovim, da uletavajo preko vrste nevzgojeni otroci. Jih opomnim, odpeljem nazaj in starše vljudno opozorim, da je vrsta, nakar jih skoraj dobim po nosu od njihovih staršev. Zato le previdno. Nevzgojeni otroci so produkt še slabše vzgojenih staršev.
Default avatar

Jania1

Žal je tako, zakon močnejšega v naravi vedno prevlada. Ne dovolite si tega, sama kot starš in kasneje tudi sin sam, sem se vedno in povsod postavila po robu "tako" vzgojenih otrok in staršev. Pravica je na vaši strani, samo samozavest je ključna.
Default avatar

naočnica

Tudi pri nas vzgajamo tako, kot pri vas.
Sem zadnjič podobno doživela v vrsti za vožnjo z gumenjaki po počasni reki. Ko sem kakih trinajst let starega mulca trikrat opozorila, da čakamo že deset minut, pa se je režal, sem ga ročno zgrabila, prestavila nazaj in mu pokazala, kje je konec vrste. Žalostno je, da sem to morala storiti jaz kot ženska, v vrsti so z otroki čakali najmanj trije očiji. Ampak saj vemo, kdo ima v resnici jajca:) Vmes sem pa svojemu govorila: vidiš, to delam zato, ker on ne zna spoštovati pravil, ga bom pa naučila.
Default avatar

Zogica

Nimam otrok, zato o vzgoji ne vem veliko. Ampak ko pogledam svet okoli sebe, vidim, da imajo predvsem tisti, ki si znajo vzeti in se ne menijo veliko za druge. Zal v taksnem brezobzirnem svetu mogoce ni najbolje otroku vedno govoriti, naj pridno caka, da pride na vrsto in mirno gleda, kako gredo vsi mimo njega.
**************************************************************************************************
Your fifteen minutes are almost up. Mine have lasted a lifetime. (Denny Crane)
Default avatar

mandy

ja, klasika. mogoče v oporo to - trudiš se zaradi svojega otroka in ker se tebi zdi tako prav.
veliko potrpljenja (vsem nam, ki poskušamo) in lep dan
Default avatar

xxy

Jaz gledam na te stvari takole: problem drugih je, če niso vzgojeni in problem drugih, če ne upoštevajo ostalih ljudi. Jaz se ne čutim prikrajšano, če "mora" moj otrok v vrsti čakati, ker drugi nevzgojeno hodijo prek vrste. Kot majhni so moji otroci sicer tudi čakali brez besed, zdaj pa dobro vedo, da ni prav, če se nekdo vrine in se znajo tudi postaviti zase. Ravno zadnjič je moj 14-letnik stal v vrsti za tobogan skupaj z dveletnico, pa se je pred njega vrinil nek cca. 9-letnik. Sin ga je nalašč glasno opomnil, da je vrsta zadaj in naj počaka kot vsi ostali, vendar se je fant delal, da ga ni slišal ter se kar spustil. Vendar naslednjič ni več prišel na tobogan, njegova mama pa mu je ob robu igrišča nekaj razlagala. Očitno je slišala mojega sina. Jaz nisem pristaš tega, da na nekem igrišču vzgajaš tujega otroka in ga celo lastnoročno odvlečeš na konec vrste. Če otrok ni vzgojen in ne upošteva pravil vedenja med vrstniki, bo slej ko prej potegnil kratko sam. V obliki tega, da ga drugi otroci ne bodo želeli v svoji družbi ali v obliki tega, da bo slej ko prej naletel na močnejšega nasprotnika, ki ga bo želel naučiti pravil na ne posebej prijazen način.

Je pa tudi res, da se nekateri prej vzgojeni otroci med puberteto spremenijo in nalašč "pozabijo" na vsa pravila lepega obnašanja, posebej ko so v družbi z vrstniki, na katere hočejo narediti vtis. Tukaj po moje ne gre za nevzgojene mulce, ki se nikjer ne znajo obnašati, pač pa gre za specifično pubertetniško postavljanje in željo po tem, da bi izpadli "kul" in "frajerski". Čez nekaj let bo isti otrok spet nazaj osvojil vse, kar je nekoč vedel o lepem vedenju in upoštevanju pravil.:)
Default avatar

Skr bna

Načeloma je nevzgojenost res problem nevzgojenega, ampak kakor hitro ta nevzgojenec pride v stik s povprečnimi vrstniki, to postane tudi problem vseh okoli njega. Žal! Pa jaz še vedno trdim, da otroci niso krivi, krivi so STARŠI, ki gredo zgolj in izključno po liniji najmanjšega odpora. Včeraj se je vrnil z letovanja s starimi starši sin, 5 dni so se otroci z vseh vetrov, vseh starosti, 5 različnih narodov in jezikov brez najmanjših problemov družili in igrali skupaj. Vse so se zmenili, nobenega problema ni bilo, delili so si igrače, skupaj so se žogali, spuščali po toboganu itd - do prihoda 5 letne deklice, ki je v enem popoldnevu do živega (do krvi!) popraskala Vse, tudi 7 let starejše (!) otroke od sebe. Najmlajšega, 19 mesečnega dečka je opraskala po obrazu samo zato, ker ji ni odskočil izpod nog. Čeprav je bila mamica tik ob otroku, je bila enostavno prepozna, zaradi jezikovne bariere (bili so Italijani) pa je bila mamica bolj ko ne nemočna. Otroci so jo skušali izključiti, pa je letala za njimi, so jo ignorirali, je skakala vanje in jih praskala po hrbtu - njena mama pa kot da je ni. V trenutku, ko je naš dobil drugo prasko čez cel hrbet, je nastopil moj oče in deklico pošteno oštel in jo vprašal, kje ima mamo. V tistem je mati pridivjala kot furija, kdo si drzne njenemu otroku kaj rečt. Šele,ko so skupaj stopili tudi ostali starši, ki so bili za razliko od nje v neposredni bližini otroškega bazena in svojo deco (tudi najstnike!) nadzirali, in ko je slišala nekaj precej krepkih, je odvlekla sebe in punco stran. Naslednji dan je poskušala z isto taktiko, pa jo je največji od te gručice otrok bliskovito mahnil z lopato čez rit - potem so imeli mir. Mislim, da v takih primerih ne moreš več gledat in rečt, da je to njihov problem.

Pa tudi tako bom rekla: zakaj pa bi moral nekdo tolerirat neko vrivanje in prerivanje, sam čakat še 1 x dlje, ker se nekomu čakat enostavno ne da? OK, 1 x se pač zgodi, 2 x tudi še spregledaš, potem je pa heca konec. Po 4 letih obiskovanja igrišč priznam, da me je veliko mojih "pacifističnih" idej nekako minilo. če smo prej rekli "nikoli ne udari", zdaj učimo "Nikoli ne udari prvi. 3 x opozori, če ti kdo nagaja ali te celo tepe, če opozorila ne zaležejo, užgi nazaj s čimerkoli, kar imaš v roku, brcni, ugrizni - skratka kar lahko narediš. Nič šparat!" Zakaj? Zato, ker je moj otrok stalno kasiral ali pa sem v igro skakala jaz. Ne eno in ne drugo ni v redu, in če si napaden, se brani! Hkrati pa čimprej povej tistemu, ki je s tabo od odraslih. Žal je veliko preveč posameznikov, ki lepe besede ne razumejo, tudi pri 5, 6, 7 letih ne. Isto pa je pri vrstah. Jih je že dobil, ker je mulcu razložil, kje je vrsta, pa še ati tistega vrivača se je nekaj šopiril. Šele moje posredovanje in vse prej kot pohleven ton sta oba "junaka" konkretno ohladila. Zato nevzgojenosti ne prenašam kaj dosti, egoizma pa tudi ne.
Default avatar

xxy

Glej, saj če gre posameznik prek mere in počenja npr. to, kar je počela tista 5-letna deklica, je jasno, da jo bo slej ko prej nekdo ustavil v njenem početju, če mati ne posreduje. Ne pravim, da je treba prenašati divjanje posameznikov ter pri tem kasirati tudi praske in udarce in ne narediti ničesar. Govora je bilo o vrivanju pred vrsto na npr. otroških igriščih, kjer si kakšno urico s svojimi otroki, potem pa greš svojo pot in z eventualnimi vrivalci nimaš več nobenega stika. Če nekdo pretirava in se kar naprej vriva pred druge in ne posluša nikogar, bi ga jaz opozorila na glas, če ne bi zaleglo, bi poiskala starše in jim povedala, kar jim gre. Vendar pa v vsej svoji karieri obiskovanja otroških igrišč, ki je bila kar dolga in še traja, nikoli nisem naletela na otroka, ki bi po tem, ko sem ga jaz opomnila, da se ne obnaša lepo in da je treba počakati druge, ki so bili v vrsti pred njim, še vedno gonil svojo. Mislim, da sem samo enkrat posredovala na glas in vprašala za starše, ki so seveda sedeli nedaleč stran na pivu.:) Pa so se hitro odzvali. Redkokdo namreč vztraja pri svojem, čeprav ve, da njegov otrok nadleguje druge otroke. Da bi morala vzeti pravico v svoje roke in nekoga na igrišču lastnoročno fizično kaznovati, me še ni doletelo.:)

Se pa strinjam, da je otroku potrebno dopovedati, da naj sicer ne udari prvi, da pa se je potrebno kdaj tudi braniti pred posebno napadalnimi vrstniki. Posebej v vrtcu s "pacifistično" miselnostjo ne prideš daleč. Otrok mora dati vedeti napadalcu, da se bo branil. Ne vem, če si brala, ko sem pisala o deklici v skupini naše dveletnice v vrtcu, ki zelo rada grize, tepe, praska ipd. in se je vsaj pol otrok v skupini boji kot hudič križa. Naša je imela pravo krizo pred meseci, ko je domov prišla s sedmimi ugrizi po rokah in sva potem z možem šla v vrtec na resen pogovor. Tudi mi jo učimo, da ne sme prva udariti, da pa naj deklico odrine, če ji bo hotela kaj narediti. Naša je celo višja in močnejša od te deklice, vendar jo je pred njo strah, saj ponavadi kar napade brez razloga. Nekdo se npr. mirno igra v kotu, ta deklica pa pridivja in ga klofne s kakšno igračo ali odrine in mu vzame igračo ali opraska ali ugrizne ipd. V takih primerih seveda ne vzgajam svojih otrok v "pacifističnem" duhu in se čisto strinjam s tem, da se otrok dejavno brani pred napadalcem. Če to pomeni povratni udarec, naj bo. Vendar pa se mi vseeno zdi rahla razlika med nekom, s katerim je otrok v vrtcu vsak dan in med nekom, ki ga prvič in zadnjič vidi na nekem igrišču.