Pozdravljeni,
najprej moram napisat, da sem bila zelo vesela, ko sem odkrila tale forum in še bolj vaših odgovorov, ker ste zares dobri.

Kar nekaj sem prebrala tem glede bolečega dojenja in tudi meni se je pojavilo vprašanje. Sinček je star 5 tednov, prej rojen 3 tedne, vse je bilo ok, od teže do začetkov dojenja, odpuščena en dan kasneje zaradi rumenice, vendar ni bil nič pod lučko. Ob prvem pregledu se je zredil za 1200g, tako da sva bila pohvaljena, se polno doji. Veliko poliva, včasih tudi še dve uri po dojenju in zelo težko kaka, ima cele procedure, se napenja, jamra in stoka zelo naglas, ko se pokaka mu vidno odleže, saj je v glavico zelo rdeč od vsega napšenjanja.

Zdaj pa najina težava, ob začetku dojenja je bradavica zelooo boleča in včasih tudi do konca podoja boli. Dojiva se kar pol ure, vsakič samo na eni dojki, ker imam mleka dovol, na vsaki dve ali tri ure. Ugotovila sem, da ima zelo kratek jeziček, ko joka se vidi kot bi se mu preklal na polovico, oblikuje se v srček. to sem omenila tudi zdravnici in je po pregledu dejala, da bo potrebno kožico prerezat. Je pa rekla, naj malo še zdržim, vsaj do tretjega meseca. Mene zelo boli, tako da stiskam zobe in imam dejansko celo telo napeto, v trenutku se tudi prepotim in zaenkrat ni nič fletnega ob dojenju. Ker naj bi ob tem uživala oba, vas sprašujem kakšen je ta postopek in ali je dejansko to krivo za tako boleče dojenje. Moram še povedat, da je to moj tretji otrok in prva sva sta bila polno dojena, brez vseh problemov. skrbi me, da bom otročku povzročala bolečino, potem pa ne bo nič bolje.

Zanima me še ali jaz lahko pijem donat zaradi boljše prebave, tudi moje ali bo to vplivalo kaj na otroka? Otrok ima tudi krče, vendar smo to dali že dvakrat skoz, zatorej se tolažimo, da bo ob času minilo in ga ta čas crkljamo in nosimo ter delamo kilometre.

Upam, da mi boste lahko pomagali z informacijami, da bo najino dojenje čim prej postalo užitek za oba. Lep pozdrav, barbara

Pozdravljeni, Barbara!

Z iskalnikom sen mašla en predlog, kaj lahko naredimo, kadar je jeziček priraščen, kožica pod njim pa prekratka, da jeziček dobi kar nekakšno srčasto obliko

——-
Skupaj s pediatrom preverite kožico pod otrokovim jezičkom. Kadar je kožica pod jezičkom prekratka, lahko nepravilen položaj jezička pri dojenju povzroča težave, ki ste jih opisala. Pomaga pristavljanje, kjer je otrok v kar najbolj pokončnem položaju. Mati sedi, otroka posadi v svoje naročje kot v sedlo, okobal in ga z obema rokama drži pokonci. V takem položaju na jeziček pritiska teža dojke, kar olajša dojenje. Tak položaj je precej naporen, zato ko vas začnejo boleti roke otroka nežno prestavite v svoj normalen položaj za dojenje in nato čez čas poskusite ponovno. V takem položaju pogosto zaradi močnega sesanja prekratka kožica pod jezičkom poči, lahko tudi zakrvavi ampak ni nič hudega. Po tem težav z dojenjem ne bo več, ker bo otrokov jeziček bolj gibljiv .
——-

Dobro opazujete, Barbara! Pred kratkim sem po telefonu svetovala eni od mamic o čisto enaki težavi. Ker tega še ni na forumu zapisanega, se bom potrudila, da napišem. Imam kar nekaj predlogov. Bom pa nadaljevala jutri, ker žal ne gre v dveh stavkih. Če želite hitro, pa pokličite katero od svetovalk, ki smo v teh dneh dosegljive po telefonu. Brezplačna pomoč in podpora – telefonske številke svetovalk La Leche League: http://www.dojenje.net/pomoc.htm

pozdrav še enkrat,

prosila bi vas, če bi lahko napisali še kaj več, kot ste obljubili, vsak dan se prepričujem, da bo manj boleče, vendar ne vzržim več. Dojenje je na eni strani skoraj nemogoče, poskusila sem z nastavkom, pa ravno tako boli. Bradavica je še po končanem podoju zelo boleča in tudi kasneje, vsak dotik, tudi s tkanino je boleč. Da ni mogoče kaj drugega? Ali bi pomagalo, da bi na tej strani mleko črpala in dajala sinčku po flaški?
Res ne vem kaj naj storim, solze mi kar tečejo in vsa sem že zamorjena zaradi tega, postala sem zadirčna, čeprav se prepričujem, da je še slabše za psiho.
Prosim še kakšen nasvet in kako je glede posega prereza kožice pod jezičkom. barbara

Barbara, žal mi je, da je dojenje za vas tako neprijetno in zelo boleče. Srčast jeziček in prekratka kožica sta pri vas verjetno glavni razlog, da je tako boleče.

KRATEK JEZIČEK, KRATKA MEMBRANA POD JEZIČKOM

Kožica/membrana pod jezičkom, ki jezik pripenja v ustno votlino, lahko ovira dojenje. Včasih težavo odpravimo ali omilimo z izboljšanimi načini pristavljanja, včasih pa to ni dovolj. Delno je odvisno tudi od materinih dojk; če sta bradavici srednji ali majhni in je tkivo bolj prožno, bo dojenček morda kljub kratki membrani lepo sesal in mati ne bo čutila bolečin.

Nekateri dojenčki s kratko membrano imajo težave ostati na dojki, ker jim membrana preprečuje, da bi stegnili jeziček in pravilno zaobjeli dojko. Nekateri zato slabše pridobivajo na teži, so nemirni na dojki in morda tudi zahtevajo nenehno dojenje (bi bili ves čas na dojki). Nekateri imajo prav podobne težave s hranjenjem po steklenički (spomnimo, da je cucelj običajno v primerjavi z bradavico velik in manj prožen in ga je morda še teže zaobjeti). Nekateri dojenčki s priraščenim jezičkom se dojijo dobro na eni dojki, ne pa tudi na drugi.

Mati ima morda poškodovani bradavici. Kadar otrok slabo sesa in počasi napreduje, ima morda zmanjšano zalogo mleka. Večje je lahko tveganje za mastitis. Če dojenček ne zmore iztegniti jezička prek spodnje dlesni, se dojka lahko med dojenjem vklešči med dlesni in povzroči poškodbe bradavic. Nekatere matere opažajo, da so njihove bradavice po podojih nekako zmaličene.

Težava ostati na dojki in cmokljanje med podojem sta znaka, da dojenčku ne uspe obstati primerno prisesan in da morda dojke ne prazni, kot bi jo moral. Dojenček, ki dojko med podojem pogosto izgublja, verjetno nepravilno uporablja svoj jeziček in bi moral biti pregledan tako glede membrane pod jezičkom kot tudi drugih morebitnih vzrokov (povlečenje jezička nazaj, privihanje konice jezička in drgnjenje ob bradavico ipd.).

Kratka kožica morda dojenčku onemogoča, da stegne jeziček pred spodnje dlesni ali spodnje ustnice. Pri nekaterih dojenčkih kožica sega prav Do sredine konice jezička, kar jeziček povleče tako, da vidimo srčasto obliko. Nekateri jeziček lahko stegnejo prek spodnje dlesni ali ustnice, a kratka membrana ga vleče, da se privihuje navzdol. V manj izrazitih situacijah morda te znake komaj opazimo, membrana pa je vendarle lahko toliko prekratka, da vpliva na dojenje.

Kratka membrana je lahko dedna, so pokazale raziskave. Pogosto mati pozna še koga v družinis takšnimi značilnostmi.

Težave z dojenjem se pri dojenčku s kratko membrano pod jezičkom morda rešijo sčasoma same, brez posebnih ukrepov. Premikanje jezička namreč povzroči, da se kožica postopno raztegne, ali pa dojenček osvoji tak način premikanja jezička in ustnic, da izboljša učinkovitost sesanja.

Če se dojenje ne izboljša ali če mati ne želi čakati, preverite možnost, da bi preščipnili otrokovo membrano. Postopek ščipanja kratke kožice pod jezičkom, imenovan frenotomija, je preprost in se lahko opravi kar v zadravnikovi ali zobozdravnikovi ordinaciji (brez šivanja in anestezije). Tega postopka v današnjih časih nekatri zdravniki sicer nič kaj radi ne opravljajo, zato ima mati lahko težave najti zdravnika, ki bi bil poseg voljan izvesti. Če pediater ne želi, bi morda lahko poskusili pri drugih pediatrih, oralnih kirurgih, zobozdravnikih, specialistih za ušesa in grlo ali splošnih kirurgih v svojem okolju. Obstajajo merila, na podlagi katerih specialisti preverijo funkcijo in videz membrane in nato ocenijo, ali je poseg potreben.

Če je kratka kožica ovira pri dojenju, mati lahko po posegu takoj opazi izboljšanje, lahko pa traja tudi teden ali dva, preden dojenček osvoji novo, pravilno tehniko sesanja.

Zelo redko se dojenček rodi s tako kratko kožico, da se sploh ne more prisesati oziroma nenehno izgublja dojko – v takih situacijah običajno izgoblja težo tudi v dneh, ko se kolostrum že spremeni v belo mleko.

Pri nekateri dojenčkih lahko težavo rešujemo in dobro rešimo tudi tako, da izboljšamo pristavljanje. Posebno pozornost namenimo temu, da dojenček odpre usteca zelo na široko (pomagamo mu z dotikom spodnje ustnice ali bradice), ga nato zelo na hitro in odločno potisnemo na dojko in ga držimo zelo blizu, zaritega v dojko ves čas hranjenja, tako da je bradavica, kar se da globoko, le nosnici sta sproščeni (konica nosu se dojke dotika, bradica je običajno zarita v dojko). Najbolje bo morda deloval položaj, pri katerem drži mati svojo roko za dojenčkovo glavico in mu z rahlom pritiskom pomaga, da ostane dobro prisesan. Tak položaj je koristen, dokler se stanje ne izboljša.

Če kljub dobremu prisesanju otrok slabše pridobiva, bo morala mati morda črpati mleko in ga dojenčku dajati po steklenički.

Običajno dojenje v taki situaciji postane opazno lažje, ko je dojenček star 4-6 tednov in njegov jeziček že nekoliko zraste.

——–

Barbara, vi ste zdaj v tej starosti, ko bi se morala situacija nekoliko izboljšati. Ali opažate, da je prisesavanje lažje kot prve tedne, da se vaš fantek bolje prisesa? Ali je padal z dojke, cmokal, zdaj pa tega morda ne počne več ali redkeje? Ali stegne jeziček prek spodnje ustnice? Ne vem, zakaj vas vaša pedatrinja spodbuja k čakanju – morda meni, da je stanje že boljše?

Razumem, da se vam zaradi poškodb bradavic, ki hudo skelijo in bolijo, najbrž ne zdi tako. Kako poskušate zdraviti rane? Priporočam vam, da si podrobno preberete o negi in zdravljenju bradavic in poskušate s čim več ukrepi, ki so navedeni, izboljšati situacijo. Včasih lahko ob boljši tehniki pristavljanja in spremembami pri negi že v nekaj dneh bistveno olašamo bolečine in vidno pozdravimo rane.
Nega bradavic in pomoč ob bolečih bradavicah:
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=2375&t=2349
http://www.dojenje.net/vprasanja.htm#_7._NEGA_BRADAVIC_1

Če pa menite, Barbara, da z dojenjem na način, ki je opisan, ne gre na bolje, vam predlagam, da se vnovič pogovorite z zdravnico, ali bi bil mogoč poseg ščipanja kožice že zdaj. Ali ste poskusili s položajem, ki sem ga navedla in v katerem bi kožica morda sama počila?

Aha, še krči.

Donat lahko pijete, če vam ustreza. Otrok zaradi donata verjetno ne bo bo bolje odvajal. Pustite ga malo na zraku, da gredo mehurčki CO2 ven, kajti gazirane pijače nekaterim občutljivim dojenčkom niso po godu (sicer resda večinoma zaradi kofeina in dodatkov, konezrvansov in barvil v njih, česar v mineralnih vodah seveda ni).

Ste že poskusili za 2-3t izločiti iz svoje prehrane kravje mleko in izdelke iz njega ali to hrano znatno omejiti? Mnogi dojenčki se vidno umirijo po tem času.

Kolike: http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=1510&t=1491 (članek)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1980294
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1980394

Mislim na vas.

Pozdrav,
ne veste koliko mi pomeni vaš odgovor, zelo sem ga bila vesela. Sinček skoraj nikoli ne izpusti dojke, jo pa na začetku težko pravilno ujame oz. se prisesa. Včasih se tako na hitro in na drobno, da se mi zdi da kar z dlesnimi stisne. Jezička pa res ne more dati iz ust in mislim da samo do dlesni, nič čez, ker mu kožica to onemogoča.

Zdravnica mi je svetovala naj še zdržim do tretjega meseca, po mojem videnju zato, ker se ji otrok smili. Je tako nekako razložila, kot da ona tega ne bi opravila. In ko sem prebrala, da eni zdravniki to neradi delajo, je očitno to vzrok. Zato me je tako skrbelo ali je ta poseg tako boleč. Verjetno bom šla ponovno k pediatru, k najinemu, ko pride z dopusta.
Skrbim pa za nego bradavic, kar se da sem brez modrčka, brez blazinic in na zraku po dojenju. Upam, da nama bo uspelo.
Je pa res, da je na eni strani veliko bolje, čeprav tudi boli.
Še enkrat hvala in lep pozdrav, Barbara

Prekratka podjezična vez (frenulum linguae breve) se prereže v trenutku s posebnim inštrumentom – otroček še ve ne, kdaj. Vi ga držite v naročju in odprete usta, pod jeziček se lahko naprši malo anestetika, potem pa cak. Čisto malo priteče krvi, zaceli se v nekaj dneh.
Obrnite se na najbližjo ORL ambulanto ali na oralnega kirurga – z napotnico pediatra. Moje mnenje je – manjši kot je, manj se bo zavedal.

Veliko sreče.

Tanja

Ni potrebno, da boli, ko dojimo. Tudi sama sem imela zelo boleče bradavičke, ko sem dojila. Tako sem kupila Medeline ščitnike bradavic za dojenje, ki so zelo mehki, Pa Purelan, da sem si jih mazala, pa je bilo OK. Če te bradavičke bolijo tudi potem, ko ne dojiš več, pa si kupi ščitnik za dojke in bradavičke. Bi ti pa priporočala, da čim dlje dojiš in daješ otroku svoje mleko, ker bo tvoj otro zdrav, brez alergij, optimalno psiho-fizično razvit (moja dva sta zelo zdrava). Jaz verjamem v mamino mleko za dojenčke in ne v adaptirano. Aja, a si si poskusila s črpalko počrpati mleko in ga dati otroku – lahko da te potem ne bo bolelo. Danes imaš na trgu črpalke, ki so še posebej učinkovite in nežne – vprašaj v porodnišnici katere črpalke ti svetujejo oz. katere uporabljajo sami… Vse dobro – pa dajaj otroku svoje mleko kot ti je svetovala pediatrinja.

Vsem hvala, Tanji, ki je točno napisala postopek, še posebej. Da, poseg je za otroka manj boleč od cepljenja z iglo.

Hvala tudi za pozitivne izkušnje, prav to potrebujemo!!!

Rada pa bi dopolnila, da bo podana informacija glede bolečih bradavic uravnotežena in da bodo mamice lahko presodile o plusih in minusih.

Praksa kaže:
– da nekaterim mamicam pomagajo ščitniki, nastavki, ipd., drugim pa ne in potrebujejo druge ukrepe; posebej to velja, če dojenček ne zmore pravilno sesati in se poškodbe ne zdravijo
– da različni pripravki pomagajo različnim mamicam, nekateri lahko enim dobro denejo, drugim pa kožo še močno dodatno dražijo; La Leche League zato priporoča samo čisti naravni lanolin (Lansinoh, Multimam), in še to šele potem, ko upoštevamo že vse druge napotke za pravilno nego bradavic
– da prsna črpalka nekaterim mamicam resnično olajša ali celo reši situacijo, drugim pa vsakršen poteg bradavice z vsakršno črpalko poškodbe še poveča
– da črpanje in hranjenje po steklenički nekateri dojenčki lepo sprejmejo in, ko je bradavica vredu, spet preklopijo na dojenje, za nekatere pa zgolj ena steklenička lahko pomeni sesalno zmedo, upiranje dojenju in skorajšenj konec dojenja

Ponovno pozdravljeni,

no v teh dneh se je zadeva zapletla toliko, da je bolečina postala nevzdržna po celi dojki, globoko v notranjosti kot zelo pekoča in trajajoča ves čas podoja in tudi kasneje. Ko nisem mogla več hoditi vzravnano in je vsak dotik pomenil nore bolečine in ob podoju sem jokala na glas, takrat sem odšla v dežurno ambulanto. Zdravnica mi je predlagala vzeti lekadol in naj se pomirim, mene pa je tako zelo bolelo. Po nekaj urah sem imela 40 vročine in po ponovnem urgiranju v ambulanti mi je predpisala antibiotik. Ves čas sem si dojko grela in kolikor se je dalo iztisnila mleko ter parkrat podojila le na eni strani, ker je bilo še vedno preboleče.Potem pa sva poskusila tudi na boleči in je kar šlo, še vedno boli, ampak je vzdržno.

Očitno ta bolečina ni bila od prekratkega jezička, sem pa vseeno danes obiskala pediatra glede kožice. Po pregledu je ugotovil, da je res prekratka, da jo bo potrebno prerezati, ampak šele ko bomo ugotovili, da ima otrok težave pri govoru. Dojenje po njegovem zaradi tega ne sme biti problem.

Sedaj sem pa spet na začetku. Jaz mislim, da bi bilo bolje poseg opraviti čim prej, kot pišete ni tako boleče za otročka. Dojiti se trudim na obe dojki in pazim na pravilni položaj, da bi res čim manj bolelo. Prosim svetujte mi, kaj naj storim. Ali naj počakam ali vztrajam pri pediatru.
Malo me je strah tudi ponovnih tako močnih bolečin. Kaj mi svetrujete? Vsekakor se bom potrudila in dojila čim dlje, saj vem, kako dobro je to za otročka. Občasno me še prešine pekoča bolečina v dojki. Te dni sem v glavnem preležala v postelji, a to ne bo mogoče kar naprej.

Lep pozdrav, Barbara

Barbara,
žal mi je, da še vedno ni bolje. Vaš fantek je star že okoli 2m, kajne? In pravite, da ni bolje.

Zakaj vaš pediater meni, da vidno prekratka kožica nima vpliva na boleče dojenje? Ali je to morda kaj bolj pojasnil? Veste, da nisem zdravnica niti vašega otročka ne vidim, kako se doji. Strokovna literatura mednarodne zveze za dojenje, na katero se sklicujem, pravi, da če je jeziček izrazito srčast in če še ne seže prek spodnje ustnice, je to lahko ovira pri dojenju in pomemben vzrok bolečine pri dojenju ter za poškodbe bradavic. Gre za eno težavnejših situacij.

Strinjam se z vašim pedatrom, da kožica lahko ovira govor. Doma imam fantka, ki ima tako težavo, vendar veliko milejšo, kot pri vas. Govorno je imel kar nekaj težav za razliko od drugih dveh, jaz pa v začetku prav tako resne težave z bradavicami kar 2 meseca. Kožice mu nismo prerezali, pa se je po dveh mesecih vendarle uredilo.

Vročina – to je bil verjetno mastitis. Ta zelo boli. Vnetje dojke je pogosta posledica, ko imamo mamice hude težave z bradavicami – tudi meni se je zgodilo prav to! Težko pristavljamo, podzavestno si ne želimo dojiti, smo zakrčene in med podojem morda mleko manj izteka, kot bi sicer, morda zamikamo podoje, da bi se rane takoj ne odprle, smo utrujene, v stresu zaradi bolečin,… vse to so dejavniki, ki prispevajo k zastojnemu vnetju. Prav ste ravnali, da ste šli k zdravniku.

Ne, ta poseg je za otročka res preprost in hiter. Vi menite, da bi bil potreben. Pediater seveda lahko poda mnenje. O svoji situaciji in otroku pa odločate vi. Tudi če mu še naprej zelo zaupate, se imate vedno pravico odločiti drugače, kajti vi preživljate te bolečine. Če boste hoteli dobiti napotnico za ORL ali kirurgijo, jo le vljudno zahtevajte in gotovo jo boste dobili. Če potrebujete še kakšno mnenje, da bo vaša odločitev lažja, morda povprašajteli na forumu pediatrija.

Barbara, ali ste dobro preverili tudi možnost glivičnega obolenja? Ta se lahko kaže z vnetimi bradavicami, ostrimi in pekočimi bolečinami, zbadanjem (ni nujno znakov pri otroku, lahko pa so). Poudarjam zato, ker se večkrat izkaže, da prav glivice kot spremljevalna nadloga onemogočajo zdravljenje bradavic. Glivično vnetje – soor (pri otroku in materi):
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=2577&t=2571
http://www.dojenje.net/vprasanja.htm#_10._ZDRAVLJENJE_GLIVIČNE

Kako pogosto lahko dojite, Barbara, in kako dolgi so podoji? Ali je na obeh dojkah enako boleče? Ali imate močne bolečine tudi precej časa po odoju, so zbadajoče in ostre ali gre pretežno za skelenje bradavic? Ali še uporabljate lanolin? Ste poskusili zamenjati položaj dojenja, če bi našli kakšnega, ki bi bil manj boleč?

Bolečine ob mastitisu običajno izzvenijo v nekaj dneh po tem, ko se dojka spet dobro prazni. Verjamem, da vas je tega strah, ker res zelo boli. Za zavarovanje pred mastitisom največ naredimo z dobrim praznjenjem dojk in rednim dojenjem, počitkom (ne nujno ležanjem)in obilico svežega vitamina C. To prvo pa za vas sploh ni enostavno. Res vas občudujem, ker takole vztrajate kljub bolečinam in vam želim, da se vam bo zelo zelo kmalu vse povrnilo z velikim zadovoljstvom!

Pozdrav,
ja pediater se je tako odločil, da dojenje ne sme biti težavno zaradi kožice in konec. O tem dalje ni več razlagal. Vsekakor se bom pozanimala še drugje in zahtevala napotnico, upam, da jo bom dobila.

Glede glivic pa sem tudi sama najprej mislila, da gre za to, pa me je že zdravnica odpravila, da to zagotovo ni, kljub temu, da me ni nič povprašala kaj in kako je z dojenjem in bolečinami. Danes zjutraj je bila bolečina prisotna v notranjosti in na notranji strani dojke, zanimivo na zunanji ni bolelo nikoli tako. Je pa ponovno bolečina prisotna prav v bradavici. Zato sem zjutraj poskusila nov položaj dojenja (glavica pod dojko), pa je še bolj bolelo. Drugače se dojiva vsakič na drugo dojko in menjava položaj leže ali sede. Na boleči dojki se doji pol ure, prav tako na drugi, ki nima prisotne nobene take bolečine. Glede glivic ni nobenih znakov pri otročku, niti v ustih, niti na ritki nobenih izpuščajev, je lepa in nič rdeča.

Je pa res kot ste napisala glede dojenja na boleči dojki, da je že podzavestno težje pričeti in si zakrčen. Se bova še naprej potrudila, da nama bo nekako steklo. Če pa še do drugega tedna ne bo bolje, bom pač ponovno šla k zdravniku in prosila za mazilo proti glivicam. Še to, potem pa mislim, da sem izčrpala vse možne dejavnike za bolečine.

V upanju, da bo čim prej vse dobro vas lepo pozdravljam, Barbara

Barbara,

vi glivice kar sami še enkrat prečekirajte po seznami, ki sem vam ga pripela. Včasih zdravniki ne morejo na hitrico oceniti, mati pa vidi, da je morda več simptomov prisotnih, ki bi lahko nakazovali na razmah glivic (mednje sodijo npr. tudi nožnična vnetja, zanohtnice ipd.).

Če je ena dojka vredu, poskusite vedno sprožiti izcejanje na tej (prvi potegi), ko pa mleko izteka, pa fantka pristavite na bolečo stran. Prvi ptegi so namreč najmočnejši in lahko bolj poškodujejo tkivo.

Barbara, sporočite, kako je. Mislim na vas. Če bo treba, se bom še zakopala v literaturo in poskusila predlagati še kaj.

Pozdrav ponovno,

kako bi z veseljem napisala, da je vse ok, pa žal ni in ni. Desna dojka postaja ponovno vse bolj boleča in pekoča bolečina je prisotna dalj časa. Še najbolj je bolečina prisotna po dojenju,ponoči, ko se uležem na hrbet, notri peče in skeli in na notranji strani dojke. Najbolj pomaga, če si z roko pritisnem na boleče mesto. Nikakor ne najdem položaja, da bi omilil bolečino. Spet težko oblečem modrček in majico, vsak dotik je moteč in zaboli. Tudi začetni potegi pri dojenju močno bolijo kot na začetku. Še po parih urah, ko se dojiva na neboleči strani, mene še vedno špika.

Ponovno sem prebrala vse glede gljivic, a drugega kot bolečine pri meni ni, nobenih znakov nikjer.

Dojka ni nikoli tako polna, da bi bila vsa trda. Ritem dojenja imava lepo utečen, na dve do tri ure in vsakič druga dojka. Niti poskusiti nočem vsakič na boleči, saj se medtem, ko dojim na drugi le-ta vsaj malo “odpočije”. Še vedno imam dobesedno tremo, ko moram dojiti.

Po vsem kar sem prebrala imam še vprašanje, ali bi bil stres mogoče vzrok? Ampak se mi ne zdi, da bi bilo potem to občutno le na eni strani. Žal je prisoten že od sredine nosečnosti. Mož je naenkrat hudo zbolel in lahko rečem, da se trenutno bori za svoje življenje.Smo na dobri poti da zmagamo. In ves ta čas je pač potrebno biti kar je mogoče pri njem. To pomeni, da se veliko vozim z otročkom v Lj, v eno smer cca. uro. Vem, da me tudi to drži v šahu, a kaj hočem. Otročku skušam nuditi kar se da najbolje in to je zdaj dojenje. Pa kot je napisala ena, tako milo gledajo očke, ko se doji, da je nemogoče odtegniti to njegovo zadovoljstvo.

Včasih je res težko, ampak saj bomo zmogli, tudi z dojenjem. Lep pozdrav B

Barbara, pozdrav!

Nisva še preverili vseh možnosti, ki bi lahko prišle v poštev. Bolečina v dojki ima veliko možnih vzrokov. Ali najdete tu kaj, kar bi pogledali bolj podrobno?
Bolečina v dojki:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1979116 (možni razlogi, kratko)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1979957

Hm, ni zelo verjetno, da je mehanska bolečina od stresa, seveda pa je mogoče, da se malo počasneje celi zaradi stresa. Upam, da dajete svojemu telesu dovolj vitaminov, svežih, kajti tudi to zelo pripomore k boljšemu celjenju ran.

Joj, vaše življenje je res zelo naporno v tem trenutku. Upam, da kmalu posije tudi sonce! Vse čestitke za vašo trdnost in vztrajnost, ker vztrajati v takih bolečinah in še ob bolezni v družini, to pa je pogum, Barbara.

Te povezave spodaj mi je posredovala mamica Nataša, katere dojenček je imel težave s prekratko vezjo tako pod jezičkom kot tudi pod zgornjo ustnico. Sporočila mi je, da je dojenje sedaj veliko boljše. Te povezave so bile odločilne, da je mamica težavo sploh prepoznala in ugotovila, da otroku zelo otežuje dojenje. Rez labialnega frenuma pod zgornjo ustnico je opravil maksilofascialni kirurg v Celju, na ORL pa so fantku prerezali spodnjo vez pod jezičkom. Na povezavah je veliko fotografij.

http://kiddsteeth.com/maxillaryfrenum_and_nursingfinal.pdf
http://thefunnyshapedwoman.blogspot.com/2011/03/introducing-maxillary-labial-frenulum.html
http://www.kiddsteeth.com/old_site/infantdentalcare2010.pdf
http://www.kiddsteeth.com/articles/finaslttfrenarticleoct2004.pdf

Pozdravljeni,

zanima me, na kakšen način je bil opravljen rez labialnega frenuluma – z nožem ali lasersko? S sinom (5mesecev) imava namreč težave povezane s tem in bi jih rada čimprej odpravila. Tudi sama sem do ‘diagnoze’ prišla prek spleta. Sedaj sva napotena na ORL na pregled, vendar mi je pediater rekel, da se pri nas laser ne prakticira, ker pa želim za sina najboljše, bi težavo odpravila z laserjem. Zanima me, če morda kdo ve za specialista (lahko tudi samoplačniškega), ki ima izkušnje s tem posegom pri dojenčkih.

Hvala za info in Lp, U_

Te povezave spodaj mi je posredovala mamica Nataša, katere dojenček je imel težave s prekratko vezjo tako pod jezičkom kot tudi pod zgornjo ustnico. Sporočila mi je, da je dojenje sedaj veliko boljše. Te povezave so bile odločilne, da je mamica težavo sploh prepoznala in ugotovila, da otroku zelo otežuje dojenje. Rez labialnega frenuma pod zgornjo ustnico je opravil maksilofascialni kirurg v Celju, na ORL pa so fantku prerezali spodnjo vez pod jezičkom. Na povezavah je veliko fotografij.

http://kiddsteeth.com/maxillaryfrenum_and_nursingfinal.pdf
http://thefunnyshapedwoman.blogspot.com/2011/03/introducing-maxillary-labial-frenulum.html
http://www.kiddsteeth.com/old_site/infantdentalcare2010.pdf
http://www.kiddsteeth.com/articles/finaslttfrenarticleoct2004.pdf%5B/quote%5D