ja, tako je zdaj. sem drugič noseča, razlike bo 20 mesecev. na trenutke sem čisto zadovoljna in srečna, da je tako, na trenutke me pa grabi panika. strah me je kako bom zmogla.

prvi otrok je do sedaj precej zlat, spi, je, ni bolan, živahen dobrovoljček je. sedaj je malo težje, ker stopiclja in je potreba stalno skakati za njim. mogoče sem tudi malo bolj občutljiva, ker sem 8 tednov noseča in me že malo daje utrujenost in drugi nosečniški znaki.

za drugega otroka sva se odločila povsem zavestno, sva pa mislila, da bo to trajalo kot prvič, pa se je prijelo takoj in mi kar malo vzelo sapo.

prosim vas, mamice s tako majhno razliko, povejte mi vaše izkušnje. kako je s tako majhno razliko? vem, da so tudi manjše razlike in iskreno občudujem starše.
kako so to sprejeli v vaših službah, pa sorodniki, okolica?
midva nisva več mlada in to je bila tudi zadnja prilika za dva otroka. če bi čakala, da prvi zraste – dve, tri leta – se verjetno (pravzaprav sigurno) nebi odločila še za enega.
toda danes je tak čuden dan in sem še bolj v dvomih in negotova kot navadno zato prosim za vzpodbudo in nasvete.

Jaz ima tri, med prvima dvema je razlike 2 leti in 8 mesecev, med drugim in tretjim pa 17 mesecev. Ne bom rekla, da ni bilo naporno prva leta, ampak se da preživet. Se imajo pa sedaj zelo lepo, veliko se igrajo med sabo, zanimajo jih podobne stvari, povsod gremo lahko skupaj. Stari so 12, 9 in skoraj 8 let. Če bi se še enkrat odločala,bi se odločila enako, torej za majhno razliko med otroki. Le pogumno, super se boste imeli.

Ker sama sploh nisem mamica, ti ne morem pomagati z lastnimi izkusnjami. Ti pa lahko povem, da poznam druzino, v kateri je bila razlika samo 12 mesecev in 7 dni. Mama je zmogla vse, seveda je oce pomagal, tako pravi. Sinova pa sta (danes ze odrasla) tako dobra prijatelja, da … Ne poznam bratov, ki bi se imela tako zelo rada in bi se tako zelo dobro razumela.

ja, saj, tudi mamice z dvojčki so, trojčki…
je pa bilo težko recimo z gospodinjstvom. mož je ogromno zaseden s službo, res veliko dela in prihaja pozno domov, pred 18 uro ga skorajda ni. zvečer pa je mali vedno rabil tišino za zaspat, tako da pri nas kakšno večje delo ko gre mali spat ne pride v poštev. pa po pravici-sem tudi utrujena zvečer, me pa kupi perila in umazanija spravljajo ob živce.

saj se bo dalo a ne?

Med našimi tremi je 21 in 27 mesecev, sedaj so stari 3.5; 6 in 7.5 (približno). Pri nas se zelo dobro obnese njihova razlika v starosti, probleme z ljubosumjem pri nas nismo poznali, odlično se zaigrajo drug z drugim, sedaj ko so počitnice – se tudi malo večkrat skregajo (ker so od jutra do večera skupaj..)
Mimogrede in brez truda sta se mlajša dva naučila od večjega lulati in kakati drugam, kot v plenice, umivati zobe (seveda z nadzorom in popravki), uvajanja v vrtec niso bila noben problem, prav tako ne obiski pri zobozdravniku, ta starejši je nor na šport in tako je vzpodbuda za mlajša dva – vsi trije rolajo (ta mali se trenutno z veliko volje uči sam), kolesarijo (6 letnik je dva tedna nazaj z nami prekolesaril 50 km s kolesom brez prestav), ta mali je na morju prekolesaril vsak dan po dve uri sigurno…), smučajo, starejša dva samostojno plavata….

ta srednji bere in piše tekoče, se je mimogrede naučil od starejšega sina, ta mali pa kot gobica pobira vse od večjih dveh… najbolj noro mi je, ko berm večjima zahtevne zgodbe, ta mali pa posluša in sprašuje stvari, ki jih od 3.5 letnika res ne bi pričakovala…

skratka – vzpodbude in učenja drug od drugega je pri taki starostni razliki lahko ogromno…

je pa eveda kdaj pa kdaj naporno, sploh če sta sitna dva ali vsi trije (pa še kdo od naju z možem), sploh t opoldanskim spanjem med počitnicami ne gre najbolje, ampak z dobro voljo se da…

le pogumno,
L

Mi imamo razliko 24 mesecev.Moram povedati,da je naporno,ker pač na žalost nimam nobene pomoči in sem sama.Ampak gre z voljo in ko vidiš kako so otroci zadovoljni.Tako da zvečer srečna,zadovoljna in seveda tudi utrujena padem na posteljo 😉
Starejši veliko pomagaga sedaj,boža bratca,ga ziblje ko joka,odnaša v smetje umazane pleničke,pelje bratca na sprehod itd.
Saj gre,res je da včasih mi pride dan,ko enostavno mislim da ne zmorem več,potem pa pride do mene sin mi pove mami lubcka in mi da lubčka,me začne božat in potem dobim zopet nekako moč da sfolgam dan

jaz imam 17 mesecev razlike, ampak mi je res fajn, ker se mi zdi da sta bolj povezana in se lažje skupaj igrata kot pa če bi bila razlika ful velika. Je mal naporno na začetku sploh ko greš v službo ampak ni nobene krize, je pa res da jaz delam po 7 ur, najdlje sem do 17 (vsak tretji teden), je še vseen bolš, kot če bi delala en teden zjutraj, en popoldan. Ampak boš vidla, vse se kar nekako spelje brez problemov.
Kar pogumno!

Imamo 19 mesecev razlike in zdaj ko se tolk skupi igrata mi ni žal. Težaje je kadar enega ni, potem se drugi kar ne ve kam dat. Na začetku je naporno če boš za vse sama in če sta otroka zelo aktivna. Naša dva sta oba zelo živa ,tako da sem bolj malo naredila ko sem bila sama, se pa da zorganizirat tako da je karseda najbolje za vse. Najbolje da se odločite da vsi malo potrpite. Mož da ti pomaga kolikor lahko, ropota kadar lahko, starejšemu omogoči mir če ga rabi za zaspat. Mene razmetano stanovanje ne moti več toliko, me pa še ravno toliko moti umazanija. Zato omivam sproti (prej sem šla vedno skozi vse prostore), vsako sobo posebej, ko je čas. Je pa res da dokler sem bila doma, sem še vse sproti zmogla potem, ko sem šla pa v službo se je pa začel nabirat. Peglam sproti vsak stroj.
Kosilo skuhaš bolj enostavno, golaž za večkrat, pa ga imaš potem za polento, makarone, njoke… Meso in krompir daš skupaj v pečico pečt, pa nimaš velik dela…
Vedno sem raje šla z otroki ven kot pa pucala… Varstvo imam le za čas službe, čeprav so starši blizu. Ko sem bila še doma mi je pa včasih mama le kaj pomagala, predvsem pri kosilu, kadar smo bili sami (je mož delal). Včasih pa gresta otroka z možem skupaj k njegovi mami in tam uživajo jaz pa naredim generalno. Prvo leto po rojstvu mlajšega pa je sploh nisem naredila. Le dvakrat sem vse pospravla in malo bolj opucala.
Moram rečt da zdaj uživam ko sta večja. Mali ima 2 leti. Super je. Prvo leto pač ni enostavno, pa potrpiš. Je pa bil starejši pri letu in pol zelo neproblematičen in ga zdaj včasih kaj meče in si mislim, da še dobro da nimam zdaj dojenčka.
Uživaj!

jaz imam pa 19,5 mesecev razlike.punce obe-prva ima zdej 22,5 mesecev,druga pa 3 mesece.vedno je več staršev,ki se odloča za tako majhno razliko,lahko bi rekla da je to zdej nekako v modi ,vsaj pri nas…fajn je če imaš kakšno babico kje da ti kdaj priskoči na pomoč,moj mož dela cele dneve in jaz se moram znajti sama.Kosilo je precej težko skuhat,meni je blo najtežje zadnja dva meseca nosečnosti,ko sem bila utrujena in prva dva po porodu,sedaj je bolje..sodelavci so mi govorili saj boš imela kot dvojčke,sorodniki pa so presenetljivo dobro sprejeli.srečno in veliko poguma in dobre volje ti želim,ko ti bo hudo se spomni da nas je več takih!!!

Pri nas bo razlika 18 mesecev. Zavedam se, da bo verjetno hudo naporno na začetku, potem pa najbrž zelo fajn, ko se bosta otroka skupaj igrala, odraščala,.. Se mi zdi, da so otroci bolj povezani med sabo, kot če je večja razlika.