Forum.Over.Net

Ženski in Moški čvek

Ljubezen...

Default avatar

gabrijel

toliko je napisanega o ljubezni, in se mi zdi da je tole zelo blizu resnici: perheps they were right in putting love into books...
perheps it could not live anywhere else...(William Faulkner)

ali pa to: To say that you can love one person all your life is just like saying that one candle will continue burning as long as you live.( Lev Tolstoj)

Kaj pravite ?
Default avatar

mavrični bojevnik

PRIGODE MAVRIČNEGA VITEZA
Default avatar

ČOHAM SE

Ljubezen je bolezen
Default avatar

gabrijel

[quote ČOHAM SE]Ljubezen je bolezen[/quote]
ja, spravi kar dva v posteljo
Default avatar

mirella

Troje stvari si zapomnite: najnižja ljubezen je spolnos-telesna ljubezen-in najbolj izčiščena ljubezen je sočutje.
Spolnost je pod ljubeznijo, sočutje je nad ljubeznijo; ljubezen je točno v sredini.
Le malo ljudi ve, kaj je ljubezen. 99% ljudi žal misli, da je spolnost ljubezen- pa ni.
Spolnost je zelo živalska; seveda ima možnnost, da zraste v ljubezen, vendar pa ni dejanska ljubezen, je le možnost.....
Če postanete zavedajoči in pozorni, meditativni, potem lahko spolnost preobrazite v ljubezen. In če postane vaša meditativnost celovita, absolutna, se lahko ljubezen preobrazi v sočutje. Splonost je seme, ljubezen je cvet, sočutje je prijeten vonj.

Ko ljubezen ni zgolj želja po drugam, ko ljubezen ni zgolj potreba, ko je ljubezen DELITEV z drugimi, ko ljubezen ni ljubezen berača, temveč vladarja, ko ljubezen ničesar ne terja v povračilo, temveč je pripravljena le dajati- dajati iz čistega veselja nad dajanjem-tedaj ji dodajte meditacijo in sprostil se bo čist, prijeten vonj.
To je sočutje-sočutje je najvišji pojav!
(zenovska teorija)

Mene nihče ne bo prepričal, da ljubezen mine! Prava ne.

In dvomim, da jo je Lev Tolstoj kdaj doživel......toliko o njegovi modrosti....


Evo še nekaj:
Tisto, čemur pravimo ljubezen, je v resnici cel spekter odnosov, ki sega od zemlje do neba. Na najbolj zemeljski ravni je ljubezen spolna privlačnost. Marsikdo obtiči tam, kajti naša pogojenost je obremenila spolnost z najrazličnejšimi pričakovanji in potlačitvami.
Dejansko pa je največji "problem" pri spolni ljubezni ta, da ni trajna!
Le če se sprijaznimo s tem dejstvom, potem jo lahko slavimo kot tisto, kar je-jo rade volje sprejmemo, ko je, in se s hvaležnostjo poslovimo od nje, ko je ni več.
Ko postanemo bolj zreli, lahko doživljamo ljubezen, ki obstaja onstran spolnosti in ki spoštuje enkratno individualnost drugega.
Razumemo, da je partner pogostoma kakor zrcalo, ki odseva nevidne vidike našega globjega jaza in nam daje podporo v prizadevanju postati celoviti.... Ta ljubezen temelji na svobodi, ne na pričakovanjih in potrebah. Njena krila nas vodijo višje in višje k univerzalni ljubezni, ki vse doživlja kot eno.

"pa ne iskati sebe tukaj notri, pa se braniti na forumu....jaz vendar ločim med spolnostjo in ljubeznijo....(tak odziv sem imela priložnost videti od ženske, ki dejansko...nikakor ne najde princa -ker noben ni dovolj lep, pameten, bogat...)

Raje preberite večkrat, pa samo zase razmislite, sem našel to ljubezen...ali sem obtičal?

Dejstvo pa je, da mora biti obojestransko čutenje. Takih sorodnih duš je pa izredno malo.

Tukaj se kaže tisto večno sumičenje....me vara?, me bo prevaral?, ga bom jaz?, bom našla še boljšega...ne morem pomagati, če pa sem srečala, toliko žensk, jaz pa sem obljubil eni zvestobo....etc etc....
Default avatar

norTON

dobro si napisala, zame nekako preveč čustveno obarvano,
v bistvu je zaradi čustvenega stila premalo racionalno,vsi odnosi se dajo prevest na kompatibilnost odnosov dveh, ki želita neka dogajanja, ki so v razliki kompatibilnosti več ali manj kompromisi in če je tu zopet polovica mojega je v skupni vsoti 50+25%=75% to pa že je dovolj.

res večkrat je potrebno prebrati in se ustavljati, to pa je v pisanju vsaj meni težje kakor govoriti z nekom ali večimi.citati mi niso všeč.

moti me,v bistvu pa me ne, saj je to tvoje v tebi in ne moje, da ne zastopiš minljivosti.
ljubezen ne more biti večna vsaj pri meni ni nikoli bila,saj po izkušnjah vem, da nisem bil zaljubljen samo enkrat in da do minulih ljubezni nimam nobenih silnic za ponovitev. pustimo to, kaj to je (to so lahko svoje teme).do minulega jaz nimam niti sočutja, razen prijetnih spominov in danes mogoče celo nasmeh.
pisanje, da nekaj ni minljivo, je razmišljanje "noro zaljubljene", če hočeš 18, lahko, mogoče tudi več letnice, ki ne ve, da je"bog dal" človeku misel, da pomaga čustvom."bog" mu je dal (meni, tebi, vsakemu) na razpolago tudi čas v kolikor misel ni dovolj razvita.

v skrajnostih, kar zame ni normalno pa lahko živiš tudi brez eros-ljubezni sam in brez kemo- ljubezni v nekih partnerskih odnosih.


pišeš:
"pa ne iskati sebe tukaj notri, pa se braniti na forumu....jaz

v tako širokem spektru se moreš nekje najti. vsak.

pa še kdaj drugič več.
Default avatar

saša167

[quote mirella]Troje stvari si zapomnite: najnižja ljubezen je spolnos-telesna ljubezen-in najbolj izčiščena ljubezen je sočutje.
Spolnost je pod ljubeznijo, sočutje je nad ljubeznijo; ljubezen je točno v sredini.
Le malo ljudi ve, kaj je ljubezen. 99% ljudi žal misli, da je spolnost ljubezen- pa ni.
Spolnost je zelo živalska; seveda ima možnnost, da zraste v ljubezen, vendar pa ni dejanska ljubezen, je le možnost.....
Če postanete zavedajoči in pozorni, meditativni, potem lahko spolnost preobrazite v ljubezen. In če postane vaša meditativnost celovita, absolutna, se lahko ljubezen preobrazi v sočutje. Splonost je seme, ljubezen je cvet, sočutje je prijeten vonj.

Ko ljubezen ni zgolj želja po drugam, ko ljubezen ni zgolj potreba, ko je ljubezen DELITEV z drugimi, ko ljubezen ni ljubezen berača, temveč vladarja, ko ljubezen ničesar ne terja v povračilo, temveč je pripravljena le dajati- dajati iz čistega veselja nad dajanjem-tedaj ji dodajte meditacijo in sprostil se bo čist, prijeten vonj.
To je sočutje-sočutje je najvišji pojav!
(zenovska teorija)

Mene nihče ne bo prepričal, da ljubezen mine! Prava ne.

In dvomim, da jo je Lev Tolstoj kdaj doživel......toliko o njegovi modrosti....


Evo še nekaj:
Tisto, čemur pravimo ljubezen, je v resnici cel spekter odnosov, ki sega od zemlje do neba. Na najbolj zemeljski ravni je ljubezen spolna privlačnost. Marsikdo obtiči tam, kajti naša pogojenost je obremenila spolnost z najrazličnejšimi pričakovanji in potlačitvami.
Dejansko pa je največji "problem" pri spolni ljubezni ta, da ni trajna!
Le če se sprijaznimo s tem dejstvom, potem jo lahko slavimo kot tisto, kar je-jo rade volje sprejmemo, ko je, in se s hvaležnostjo poslovimo od nje, ko je ni več.
Ko postanemo bolj zreli, lahko doživljamo ljubezen, ki obstaja onstran spolnosti in ki spoštuje enkratno individualnost drugega.
Razumemo, da je partner pogostoma kakor zrcalo, ki odseva nevidne vidike našega globjega jaza in nam daje podporo v prizadevanju postati celoviti.... Ta ljubezen temelji na svobodi, ne na pričakovanjih in potrebah. Njena krila nas vodijo višje in višje k univerzalni ljubezni, ki vse doživlja kot eno.

"pa ne iskati sebe tukaj notri, pa se braniti na forumu....jaz vendar ločim med spolnostjo in ljubeznijo....(tak odziv sem imela priložnost videti od ženske, ki dejansko...nikakor ne najde princa -ker noben ni dovolj lep, pameten, bogat...)

Raje preberite večkrat, pa samo zase razmislite, sem našel to ljubezen...ali sem obtičal?

Dejstvo pa je, da mora biti obojestransko čutenje. Takih sorodnih duš je pa izredno malo.

Tukaj se kaže tisto večno sumičenje....me vara?, me bo prevaral?, ga bom jaz?, bom našla še boljšega...ne morem pomagati, če pa sem srečala, toliko žensk, jaz pa sem obljubil eni zvestobo....etc etc....[/quote]

Se podpišem pod to, Mirella
Default avatar

gabrijel

mirella dokazano je da se človek v življenju zaljubi 7- 10x, torej je Tolstoj vedel o čem govori, tisto o čemer pa ti pišeš pa ni več ljubezen pač pa navada in konformizem: in s tem ni nič kaj narobe
Default avatar

ČOHAM SE

[quote gabrijel][quote ČOHAM SE]Ljubezen je bolezen[/quote]
ja, spravi kar dva v posteljo[/quote]

a NI TO FINO?
Default avatar

marija (1)

Vedno je obstajal in vedno bo obstajal mit o ljubezni, ker od pradavnine naprej je moral človek nekaj imeti, o čemer je lahko sanjaril, iskal, mislil, da je našel, živel v prepričanju, da živi v tem in s tem mitom, o njem pisal, risal, živel s tem mitom in z njegovim izživljanjem v drugih zvrsteh umetnosti etc.etc.etc.

V velikih stvareh se pridružujem mirellinemu razmišljanju, ki ljubezen tudi poveličuje, saj v končni fazi, če tako pomislimo, je ljubezen temu sploh namenjena.... poveličevanju vsega človekovega bitja, obstoja, pehanja, stremljenja, iskanja, izboljševanja ...

Meni predstavlja ljubezen neko paleto vsega, kar v življenju od malega naprej doživljam, le da ta pojem pač dobiva v različnih obdobjih drugačna imena ali predznake.

Ne morem pa si zamisliti, kje se je to začelo: ali v ljubezni matere do moškega, ki me je spočel, ali v njeni ljubezni do mene, ali v njeni ljubezeni do kasnejšega moža, ali v ljubezni starih staršev do mene, ki so me ... sprejeli in vzgajali...

Menim, da je najlepša in najčistejša in res trajna, nepotvorjena tista prava in preprosta ter enostavna ljubezen do neobogljenega otroka, ki brez ljubezni in pozornosti ter nege om skrbi pač ne preživi!

Da je čista in prava ljubezen tista ljubezen, ki jo namenimo nebobljenim, pomoči potrebnim, bolnim ljudem, ljudem, ki potrebujejo nekaj več, kot samo "dober dan".

Da je čista ljubezen tista, ki ko začutimo kot toplino, ko od nas gre nekaj dobrega ne le najožjemu svojcu, našemu otroku, našemu partnerju, našim staršem, našim bratom in sestram, našim tetam in stricom, ampak ko nekaj takega gre od nas tudi do mimoidočega žejnega in lačnega človeka, do sočloveka.

Čustva, ki jih pod imenom "ljubezen" gojimo do partnerja, so čustva, ki so ostala po "zaljubljenosti", po odločitvi, da sprejmemo določene kompromise, da smo sposobni z njim preživeti preostanek našega življenja in se ravnati po obljubi, torej, v dobrem in slabem. To prehaja potem v ljubezen do sočloveka, ki se sicer malce razlikuje od ljubezni do "mimoidočega" (parafraziram!), pa vendar ni pri tej ljubezni več iskanja telesnih zadovoljitev, ker se zaljubljenost sprevrže (če se in ko se, nekatera populacija človeštva pa je večno zaljubljena!) v ljubezen dajanja in ljubezen sprejemanja. Seveda je ta ljubezen , če naj bi ostala res ljubezen, pogojena z neko mero tudi sprejemnja ljubezeni, ne zgolj dajanja, ker žal v zenovsko interpretacijo nekako ne verjamem dovolj oz. le-ta pri človeški vrsti bolj kot ne izumira.

Če ljubezen negujemo, jo ne le ohranjamo, temveč tudi dograjujemo, jo delamo kvalitetnejšo, ker padci in vzponi so, brez tega se mi zdi, da v nobeni fazi ljubezni pač ne gre! Kvalitetno jo naredimo, ko jo lahko delimo in sprejemamo, razdajamo in smo je tudi sami deležni. Če tega ni, si ne morem predstavljati tiste res prave ljubezni! So pa seveda izjeme, ki potrjujejo tudi ta pravila, recimo Mati Tereza ?:-)))

Vendar sama osebno verjamem še vedno in najbolj v ljubezen do življenja. Kajti če imaš do življenja, takega ali drugačnega, do tistega, ki prinaša in odnaša dovolj ljubezni, da ga sprejmeš in da vanj vnašaš še svojo kvaliteto (kvantiteta pač iz človeka naredi, kar naredi ... zagrenjeno in neskočno osiromašeno bitje!), potem je ljubezen lahko popolnoma vse, kar srečujemo, kar imamo, po čemer hrepenimo, česar si želimo, kar skušamo imeti in obdržati. In zato menim, da je eno zaljubljenost in s tem povezano delovanje vseh čutil v našem telesu, drugo pa je ljubezen, ki človeka ne samo poteši, ampak resnično tudi osrečuje. To je ljubezen, ki ima lahko tisoč imen in tistoč prejemnikov ...
====================================================
Tudi glavni dobitki so največkrat samo ... zadetki! (R.K.)
====================================================
Default avatar

ČOHAM SE

[quote norTON]dobro si napisala, zame nekako preveč čustveno obarvano,
v bistvu je zaradi čustvenega stila premalo racionalno,vsi odnosi se dajo prevest na kompatibilnost odnosov dveh, ki želita neka dogajanja, ki so v razliki kompatibilnosti več ali manj kompromisi in če je tu zopet polovica mojega je v skupni vsoti 50+25%=75% to pa že je dovolj.

res večkrat je potrebno prebrati in se ustavljati, to pa je v pisanju vsaj meni težje kakor govoriti z nekom ali večimi.citati mi niso všeč.

moti me,v bistvu pa me ne, saj je to tvoje v tebi in ne moje, da ne zastopiš minljivosti.
ljubezen ne more biti večna vsaj pri meni ni nikoli bila,saj po izkušnjah vem, da nisem bil zaljubljen samo enkrat in da do minulih ljubezni nimam nobenih silnic za ponovitev. pustimo to, kaj to je (to so lahko svoje teme).do minulega jaz nimam niti sočutja, razen prijetnih spominov in danes mogoče celo nasmeh.
pisanje, da nekaj ni minljivo, je razmišljanje "noro zaljubljene", če hočeš 18, lahko, mogoče tudi več letnice, ki ne ve, da je"bog dal" človeku misel, da pomaga čustvom."bog" mu je dal (meni, tebi, vsakemu) na razpolago tudi čas v kolikor misel ni dovolj razvita.

v skrajnostih, kar zame ni normalno pa lahko živiš tudi brez eros-ljubezni sam in brez kemo- ljubezni v nekih partnerskih odnosih.


pišeš:
"pa ne iskati sebe tukaj notri, pa se braniti na forumu....jaz

v tako širokem spektru se moreš nekje najti. vsak.

pa še kdaj drugič več.[/quote]


3 . VRTA ODSPODAJ NAVZGOR: kakor v horoskupu, tudi tam se lahko vsak najde če se hoče
Default avatar

g.minister

[quote ČOHAM SE][quote norTON]dobro si napisala, zame nekako preveč čustveno obarvano,
v bistvu je zaradi čustvenega stila premalo racionalno,vsi odnosi se dajo prevest na kompatibilnost odnosov dveh, ki želita neka dogajanja, ki so v razliki kompatibilnosti več ali manj kompromisi in če je tu zopet polovica mojega je v skupni vsoti 50+25%=75% to pa že je dovolj.

res večkrat je potrebno prebrati in se ustavljati, to pa je v pisanju vsaj meni težje kakor govoriti z nekom ali večimi.citati mi niso všeč.

moti me,v bistvu pa me ne, saj je to tvoje v tebi in ne moje, da ne zastopiš minljivosti.
ljubezen ne more biti večna vsaj pri meni ni nikoli bila,saj po izkušnjah vem, da nisem bil zaljubljen samo enkrat in da do minulih ljubezni nimam nobenih silnic za ponovitev. pustimo to, kaj to je (to so lahko svoje teme).do minulega jaz nimam niti sočutja, razen prijetnih spominov in danes mogoče celo nasmeh.
pisanje, da nekaj ni minljivo, je razmišljanje "noro zaljubljene", če hočeš 18, lahko, mogoče tudi več letnice, ki ne ve, da je"bog dal" človeku misel, da pomaga čustvom."bog" mu je dal (meni, tebi, vsakemu) na razpolago tudi čas v kolikor misel ni dovolj razvita.

v skrajnostih, kar zame ni normalno pa lahko živiš tudi brez eros-ljubezni sam in brez kemo- ljubezni v nekih partnerskih odnosih.


pišeš:
"pa ne iskati sebe tukaj notri, pa se braniti na forumu....jaz

v tako širokem spektru se moreš nekje najti. vsak.

pa še kdaj drugič več.[/quote]


3 . VRTA ODSPODAJ NAVZGOR: kakor v horoskupu, tudi tam se lahko vsak najde če se hoče[/quote]

Uh, uh - pameten si, da se kar kadi...
Default avatar

ČOHAM SE

[quote g.minister][quote ČOHAM SE][quote norTON]dobro si napisala, zame nekako preveč čustveno obarvano,
v bistvu je zaradi čustvenega stila premalo racionalno,vsi odnosi se dajo prevest na kompatibilnost odnosov dveh, ki želita neka dogajanja, ki so v razliki kompatibilnosti več ali manj kompromisi in če je tu zopet polovica mojega je v skupni vsoti 50+25%=75% to pa že je dovolj.

res večkrat je potrebno prebrati in se ustavljati, to pa je v pisanju vsaj meni težje kakor govoriti z nekom ali večimi.citati mi niso všeč.

moti me,v bistvu pa me ne, saj je to tvoje v tebi in ne moje, da ne zastopiš minljivosti.
ljubezen ne more biti večna vsaj pri meni ni nikoli bila,saj po izkušnjah vem, da nisem bil zaljubljen samo enkrat in da do minulih ljubezni nimam nobenih silnic za ponovitev. pustimo to, kaj to je (to so lahko svoje teme).do minulega jaz nimam niti sočutja, razen prijetnih spominov in danes mogoče celo nasmeh.
pisanje, da nekaj ni minljivo, je razmišljanje "noro zaljubljene", če hočeš 18, lahko, mogoče tudi več letnice, ki ne ve, da je"bog dal" človeku misel, da pomaga čustvom."bog" mu je dal (meni, tebi, vsakemu) na razpolago tudi čas v kolikor misel ni dovolj razvita.

v skrajnostih, kar zame ni normalno pa lahko živiš tudi brez eros-ljubezni sam in brez kemo- ljubezni v nekih partnerskih odnosih.


pišeš:
"pa ne iskati sebe tukaj notri, pa se braniti na forumu....jaz

v tako širokem spektru se moreš nekje najti. vsak.

pa še kdaj drugič več.[/quote]


3 . VRTA ODSPODAJ NAVZGOR: kakor v horoskupu, tudi tam se lahko vsak najde če se hoče[/quote]

Uh, uh - pameten si, da se kar kadi...[/quote]

AH, hvala ! :))
Default avatar

mirella

gabrijel...ti si takooo zelo praktičen:)

Jaz nebi mogla nečemu reči navada.....tako, kot jaz trenutno ali zadnjih nekaj let (prej dejansko nisem nikoli o tem tako globoko razmišljala, sem bila tudi ljubosumna in posestniška do partnerja) ljubim, lahko rečem da je to res ljubezen, ki ne bo minila. To sem prepričana! Čeprav se nekaterim zdi noro in neumno.....neuresničljivo.

Jaz osebno sem prišla do te stopnje, ko ljubim tako, da dopuščam tudi svobodo izbire. Nisem ljubosumna oz. ne bojim se...kaj pa če....
Jaz za njega ne morem ljubiti, lahko pa zase. Se pravi da dopuščam možnost, da on sploh ne čuti tako globoko kot jaz, da bo kdaj našel drugo "ljubezen", da je on še vedno na stopnji površinske ljubezni v stilu daj-dam....jaz to nisem.
Ne bom rekla da se ne bojim osamljenosti....ker se jo. Ne bom rekla, da mi je vseeno, če vsako naskoči, ker mi ni.
Ga bom pa ljubila večno, ne glede na to, kam naju bodo vodile najine poti.

To so čisto osebni občutki, ki jih niti ne znam povedati niti večina jih ne bo razumela.

čutim pa, da je to tista ljubezen, ki ne mine....kot ne bom nikoli nehala ljubiti staršev ali otrok....seveda, boste napadli, da to ni isto, ker je drugače....je drugače...ker ljubezen do staršev, otrok je že dana, rasteš z njo, je brezpogojna....do partnerja pa mora z leti takšna postati. Seveda tudi preko spolnosti, telesne privlačnosti in kemije...kot praviš norTON...se strinjam, da je to nujno, mora pa se to nadgraditi.


So bile vse tiste ljubezni, res prave ljubezni? brezpogojne??? je ta, ki jo živite sedaj, bo tista zaljubljenost jutri prerastla v pravo ljubezen??

Jaz sem bila tudi zaljubljena večkrat že, ja. Ljubim pa enkrat, intenzivno in za večno. Mogoče mi bo dano tako ljubiti še koga....puščam času čas. Vendar ta ne bo minila, kot so minile zaljubljenosti:)

To je razlika;)

Tudi če se ločim jutri, telesno, materialno....ne bom se pa nikoli mogla duhovno!
Default avatar

norTON

Re: Ljubezen...
Napisal: mirella ()
Datum: 15.06.2007 12:02



........

Jaz osebno sem prišla do te stopnje, ko ljubim tako, da dopuščam tudi svobodo izbire. Nisem ljubosumna oz. ne bojim se...kaj pa če....


to je dobro in pravilno razmišljanje.

samo svoboda, popolne tako ni te (mene, vsakega) omejuje.


tisti zadnji stavek pa mi deluje "bolezensko"
Default avatar

mirella

:))))) hehe, se navezuje nazaj....da mogoče (šlogarca pravi da ja-ker bom menda vdova) bom nekoč še nekoga ljubila, verjamem, da tudi tako močno kot sedaj.
On tega ne bo čutil in ga ne bo obremenjevalo:)
Vidiš, spet preveč dobesedno jemlješ moje izjave;)

Tebe norTON imam tud rada:) ...boš vedno v mojem srcu:) ---pazi zdaj, kako boš to razumel:) ker lahko izpade spet "bolno":)
Default avatar

norTON

jaz imam rad življenje in ljudi, ki me obkrožajo in lahko z njimi miselno vibriram. žal jih ni dosti in jih zaradi svoje individualnosti niti ne iščem, ampak jih na svoji poti, poteh srečam.
l.p.
Default avatar

NNN N

Kaj, Gabrijel, a brat se naj polula :))?