Nekaj časa že sodelujem na forumu društva DAM- NEBOJSE.
Vseeno bi rada še tukaj slišala kakšno mnenje o ODVISNOSTI OD ODNOSOV

Pozdravljeni,

jaz sem vam na voljo, če imate bolj konkretno vprašanje…

lp

Prosim vas pomagajte mi!

Zelo sem čustvena in vsaka neresnica pretvarjanje me dobesedno spravlja ob živce. Imam prijatlja na katerega sem iskreno rečeno bolano navezana. Glede na to da je človek brez ene same človeške pozitivne lasnosti sem kljub vsemu z njim in me ob živce spravlja.Ne znam si sama pomagat in ne znam odnehat. Bojim se biti sama in ga izgubiti. Čeprav sem na dobri poti da se sama izgubim.Stara sem 43 let, ločena in imam problematičnega sina ki ni dneva da niso problemi.Drugi sin je v puberteti in sepočutim kot da sem oseba ki jo nobeden ne spoštuje ali upošteva. Glede na dejstvo da sem morala skrberti sama za vse se nisem niti obremenjevala kakšenga intimnega partnerja imam. Sva skupaj 8 let vendar ne živi pri meni,je pa hud “mamin sinko”škrt, egoističen,preračunljiv, agresiven , nespoštljiv. Pri 40 letih živi z mamo in spi z njo v zakonski pojstlji. Vse to me niti ni motilo glede na to da sem se morala ukvarjati z otroci .Hudo mije ko me še moji lastni otroci ne spoštujejo. Od partnerja sem pričakovala da mi bo saj dal nekakšno čustvena zadoščanja vendar se on igra z mojimi čustvi in se zelo nesramno obnaša . Vse to me tako prizadane da sem nenehno v depresiji razmišljam da bi bilo najbolje da umrem, saj me nihče več ne bo mogel prizadeti. Če si nebi pomagala z športom bi že lep čas bila v Polju. Hodim v službo vendar mi je vse odveč, vse kar delam ,delam brez volje na silo, najraje sem sama zaklenjena v svoji sobi, ne spim , ne jem, samo analiziram, ne morem več tako. Hvala lepa in lep pozdrav. Goga

Obstaja kar dosti literature na to temo. Za začetek preberi kakšno od Sanje Rozman, napisala je 4 do sedaj, pol pa še kakšnega Ruglja, v teh knjigah najdeš tudi vire literature in avtorjev, ki so podlaga za njuno literaturo in psihoterapevtsko delo. Recimo za knjigo “Ženske, ki preveč ljubijo” sem izvedel ravno iz Sanjine knjige Sanje o rdečem oblaku. Govori pa o ooooooeeeee … ehm, prečitaj. :))) Moje mnenje naj te ne zanima, tudi tvoje mene ne bo.

Mnenja v resnici sploh niso pomembna. Nekdo, ki mi s cigareto v roki razloži, da vegetarijanstvo ni dobro za zdravje, je po mojem mnenju idiot. Njegovo mnenje pa je, da to, da to ni dobro za moje zdravje, dokazuje na miljone ljudi različnih narodnosti, ki živijo tudi po 90 let in več in celo ZDRAVI umrejo. Vidiš, je samo moje mnenje proti njegovemu mnenju.

Bom si vzela enkrat malo več časa, da razložim, kaj je z mano. Ampak čisto na kratko. MOja zgodba je zelo podobna Gogini, oziroma tip je podoben. Zakaj ga ne zapustim? Ker je včasih prav v redu, človek, ki bi ga vsaka ženska rada ob sebi. No, to je že zgodba o ŽENOMRZCIH ( glej forum NEBOJSE ! ).
Moja konkretna težava, ob kateri me je zaskrbelo, je ta, da kadar se skom razidem, dobim pravo abstinenčno krizo ( tresenje, mraz po celem telesu, nespečnost, ne jem, zanemarjam otroke, nič mi ni več pomembno, padem v depresijo, želim si umreti,…). Tega me je strah. Zadnjič je bilo tako hudo, da zdaj vztrajam v odnosu s človekom, ki mi ne nudi tistega, kar rabim, pričakujem, ker se bojim, da bom spet padla v tako stanje.
Vsi pravijo, da ”moraš narediti nekaj na sebi”. Ampak to je tako lahko reči. Saj pravzaprav ne vem, kaj pričakujem od tega forumu, ampak, če ne probaš, ne veš.

Zasvojenost z odnosi.To je to.Priporočam knjigo Sanje Rozman-Peklenska gugalnica.Sem jo prebrala.Meni je na nek način pomagala-tudi jaz sem se našla nekako v tem-še pred 6 meseci sem bila osebnostno sesuta-bi lahko rekla.Ker sem se zavedala,da nekaj delam narobe-da se mi vzorci ponavljajo,da vedno naletim na “čudne” tipe,da sme kot magnet za take tipe..vedela sem,da MORAM nekaj narest.In sem začela.Ja tud imeni so govorili-delaj na sebi,mej se rada,,,najbolj si ti pomembna…dokler sama tega nisme spoznala mi je bilo to težko razumljivo.Ne morem ti rečt kako sme se tega lotilia-ni recepta, pač sem se zbudila nekega dne in sem točno vedela kaj bi rada,kaj hočem,kakšnega partnerja(če ga sploh bom našla) zelim …analizirala sme se v teh mesecih,našla mir v duši,spokojnost,nisme se več obremenjevala z stvarm in obtozevala zakaj sem bila tako neumna in takrat naredila to pa to,ker bi pač zdaj drugače,zakaj sem bila z napačnimi moškimi…pač se m se nekako umirila in pogovorila sam z sabo in za nič mi ni žal.Tako je moralo bit.Vsaka stvar rabi svoj čas.Eni se najdejo prej drugi pa kasneje-eni pa nikoli.Bilo je hudo res…ne samo,da sem prebolevala ex ampak sem tudi “čistila” stvari za nazaj…veliko je bilo za počistit.Ker namreč jaz sme “letala” iz veze v vezo-misleč,da mi bo to pomagalo.Ni jih bilo veliko ampak ko sem končala z kakšnim sem si zelo v kratkem času dobila drugega.Nabijal EGO.tO JE HUDA STVAR.Bala sem se samote,hotela sme se potrjevat-da si itak lahko dobim takoj še boljšega….pa zakaj me nima kdo rad in take oslarije….No to mi je nekako uspevala kar par let-no nazadnje sem se pa zlomila.Zdaj vem,da sme morala to narest-počistit prtljago.Kaj mi je pomagalo?Kot sem rekla recepta ni.Knjige,pa veliko sme se pogovoarjal po forumih-brala poste in videla,da ima veliko ljudi podobne tezave,še hujše zgodbe…da se pobirajo…to mi je kar veliko pomagalo,da mi je kdo povedal na zs kako mnenje ali svojo zgodbico.Pa veliko sem razmišljla,secirala-mogoče preveč,ker sme kar uzgorela in zbolela….samo hvala bogu sme spet zdrava in zadovoljna sme,da mi je uspelo,ker se počutim super,bolj sme samozavestna,cenim se-kar se prej nisem nikoli. In še nekaj-v tem obdobju sem spoznal čudovitega človeka,ki mi je stal ob strani in res velja tisto-kadar ne iščemo -najdemo.In jaz sem našla.Zato -na delo!Res ,da bo tezko ampak splača se.

Poznam ta strah. Pri meni se sicer ni odražal tako močno, ampak samo z občasno tesnobnostjo, s čudnim stiskanjem v prsih in pleksusu. Se pa da uredit. Ni lahko, vem, ampak se da.

n12, hvala za spodbudne besede. Res mi veliko pomenijo. Ali mi lahko svetuješ še kakšen tak forum?
Čau, lep pozdrav!

pozdravljeni,

oprostite da ste tako dolgo čakali na odgovor.

Pojem odvisnost od odnosov mi je bil in ostal tuj. Problem je na vaši strani. Da pa se mnogi znajdejo v podobni situaciji, povedo že odzivi na to temo, kjer koli se že pojavi.

Očitno ste pridna ženska, ki drži vse vogale svoje hiše. Vaši otroci tega ne cenijo, ne kažejo vam dolžnega spoštovanja. Morda ima to kaj opraviti s postavljanjem meja. Zelo dobri ljudje, pridni, delavni, požrtvovalni imajo s tem lahko precejšnje težave.

Glede na to, da imate trenutno precejšnje težave, da nimate prave volje, ne jeste, ne spite je morda čas, da si poiščete pomoč. Takšne težave so lahko tudi znak depresivnega razpoloženja. Če trajajo dovolj dolgo in vas ovirajo v življenju bi bilo smiselno razmišljati tudi o zdravljenju z zdravili.

Vsekakor nadaljujte s športom. Čim več se pogovarjajte, začnite pisati svoja razmišljanja in jih analizirajte bolj aktivno. Iščite povezave. Razloge za partnersko zvezo napišite, ravno tako zapišite vse razloge proti. Ocenite situacijo kolikor objektivno se le da iz vaših čevljev. Morda vam bo uspelo, kot je uspelo n12.

vse dobro

Blue angel-vem kako se počutiš…najdi vzrok svojeg strahu oz nezadovoljstva.Meni je enkrat Primož napisal -odgoovril na tem forumu,da mi bo na smrtni postelji žal za stavri,ki jih nisme počela,dozivela…nekaj v tem smislu….Zivljenje je lepo tudi brez partnerja.Pri meni je bil problem sam ov tem,da nisme imela takega prepričanja.Ampak sme se zato,ker -če sem bial sama počutila manjvredno od drugih,nesposobna….nisme bila zadovoljna.Ko pa sem sama spoznala,da mi je vseeno,če še bom kdaj sploh imela kakega partnerja in da pač moram vzeti zivljenje tako kot je,se umirit in posvetit svojemu otroku,da drugo ni tako pomembno.Da za svojo srečo pač ne rabim moškega-ko sme se s tem pomirila in razumela to sem lahko šla naprej.Pri meni je pač bil to največji vzrok za moje beganje iz veze….v vezo.Vprašaj se kaj pa tebe zene…Jaz mislim,da sme raje sama v zivljneju kot pa da imam partenrja s katerim se ne razumem. Zelim imeti mirno zivljenje. Mogoče vstopi v kontakt z ga. Sanja Rozman-meni je odpisala zelo lepo. Niti nisme potrebovala it k njej osebno.Njen odg mi je povedal vse .Kar se tiče forumov-iskreni.net je zelo dober(resni ljudje) in pa poljub.com -tu pa so tako bolj na free ampak z enimi sem si kar dopisovala oz na mesingerju se dobivala.Najprej te “zabijejo”potem pa se ti le ljavijo na zs tako da poskusi…meni je to pomagalo.Med drugim.Osnovno pa je-TI se moraš odločit,da hočeš bit srečna, zadovoljna i nnekaj NAREDIT za to.Nič ne pride samo.Imam kolegico,ki samo čaka,da se ji vse prinese k r…. in tako misli,da bo prišlo tudi zadvoljstvo…Ne!Za vse se moramo potrudit SAMI.Če zeliš da trpiš-pač trpi,si mal sadomazo…če pa ne zeliš pa naredi kaj za to.Vse je v tvojih rokah.Naša življenja so v naših rokah.
Zelim ti veliko uspeha!

Draga n!”, iskrena hvala za tvoje misli. Absolutno bom delala na sebi, nočem še popustiti. Bom že kaj, glavno, da migaš!Lep pozdrav!

Želim prekinit stike z bivšim.Največja želja na svetu mi je,da bi mi to uspelo.Najina veza se je končala že velikokrat,pa naju vedno neka nora kemija ali obsedenost privleče nazaj skupaj.Zdej sva narazen že nekaj več kot 2 meseca pa vendar sva se spet začela dobivat.Karakterno ne greva skupaj,ves čas se kregava,nimava enakih pogledov na svet…uglavnem za naju nikakor ni skupne prihodnosti.On manipulira z mano,jaz manipuliram z njim.V tem času sem tudi čisto na tleh ker vem da nihče ne sme izvedet,da se skrivaj dobivam z njim…vsi so že obupali nad mano.Sem simpatična,navzven samozavestna…ampak v sebi sem kot majhen otrok,ki umira po obrokih….Vse sem poskusila…delam na sebi,berem knjige…Veliko moških je takšnih,ki bi mi nudili ljubezen,iskreno ljubezen….pa ne gre.Ko poskusim,takoj obupam in to me še bolj potisne v objem bivšega…Vem,da sem odvisna od tega odnosa.Ko se dobiva sem srečna kot majhen otrok,potem pa me spet začne glodat strah,zavedanje da tonem…Dobesedno brez energije sem.Tega nihče ne ve ker sem navzen polna energije,v sebi pa umiram.Predstavljajte si odvisnika od droge,ki se točno zaveda,da se ne sme zadeti,a vendar se…In potem je spet na začetku…Nikoli si nisem mislila,da bom tako na dnu.Zavedam se svoje težave in sramujem se je.Namreč nihče me ne razume,vsi pravijo kako sem sploh lahko bila z njim…(ni ravno priljubljen med ljudmi).Je precej samovčen tip,ki mora biti povsod v središču pozornosti.Jaz pa to pri njem najbolj sovražim in tudi ostali ljudje,zato pa ga nihče ne mara.Pa ni pomembno to,tudi jaz imam veliko svojih napak.Ampak za naju ni skupne prihodnosti in to vedo vsi,tudi jaz.Me pa neka nora strast,kemija,ne znam opisat kaj je to…stalno vleče k njemu.In zgodba se ponavlja že veliko let.Prosim pomagajte.Zadeva je prišla d te točke,da res ne vidim izhoda.Prosim ne me razumet narobe,zavedam se tažave,zavedam se svoje neodločnosti…delam na sebi,ampak mi ne uspe.Če ima kdo podobne težave ali ima kakšno idejo kaj naj še storim,da se rešim iz tega začaranega kroga…prosim,dajte mi nasvet!!!

Draga Neopazna,

Mi lahko malo opišete odnos s svojo mamo? Potem vam bom lahko dala konkreten odgovor na vaše vprašanje (v nasprotnem primeru bi bilo le sklepanje, ki pa bi bilo lahko zmotno).

Hvala in lep večer,

Pozabila sem napisat,da je tudi ta moški od mene starejši več kot 10 let in,da se ob njem počutim zelo varno…zato predvidevam,da bi lahko to projeciralo na navezanost na očeta?Pač razmišljala sem že vse variante,ker me ta težava res nenormalno duši…

S starši pa imam super odnose.Z mamo se razumema zelo dobro,tudi kot zaupnici…Z očetom pa tudi:Samo,da imam do njega neko posobno spoštovanje…Vedno mu želim ustreči…Drugače se razumemo dobro.

Draga Neopazna,

Mogoče je čas, da se obrnete po strokovno pomoč. Včasih nam lahko tretja oseba, ki na situacijo pogleda iz ptičje perspektive ter je pri tem objektivna in za to usposobljena, najbolje pomaga. Situacija, v kateri se nahajate, je namreč lahko posledica separacijskega konflikta, ki ga boste težko razrešili sami, predvsem zato, ker se vam zgodba ponavlja že leta in tudi zato, ker že dalj časa sami poskušate poiskati rešitev, pa kot pravite, pri tem niste uspešni. Tovrstni konflikti tudi izvirajo iz zgodnjega otroštva in so vpeti v emocionalni del našega življenja, na katerega le z razumom ne moremo vplivati. Zato je toliko bolj pomembno, da vam pri tem nekdo pomaga. Le pogumno naprej in prepričana sem, da vam bo uspelo.

Srečno,

Hvala za odgovore.Zanima me samo ali imate kakšen predlog kam po pomoč?Na tem področju napreč nimam izkušenj in res ne vem na koga naj se obrnem?

Hvala za odgovore…Resnično upam,da mi bo uspelo prebroditi to…

Draga Neopazna,

Poskušajte malo pobrskati po internetu. Verjetno vam bo ustrezala pomoč, ki je blizu vašega doma. Kar zadeva pa vrsto pomoči, sama vedno predlagam psihoterapevtski pristop, ki se osredotoča na čustveno doživljanje posameznika oz. ki v ospredje postavlja občutke (žalost, jezo, sram, veselje itd.) in njihov izvor (običajno podobne občutke, kot jih doživljamo danes, poznamo iz svojega ranega otroštva s pomembnimi drugimi). Seveda je pomemben tudi razum, vendar za dolgoročno razrešitev vzorcev, delo na kognitivni ravni ni dovolj. Tako vam predlagam psihoterapevte integrativne ali gestalt smeri, psihoanalizo ali psihodinamske psihoterapevte. Pred samo vrsto terapije, pa je pomembno, kako se ujamete s psihoterapevtom – se ob njem počutite dobro in sprejeto in imate občutek, da bi mu lahko zaupali. To je ključno.

Srečno,

gospa naj obišče prenovo v duhu v Celju.

imam problem in upam da se vam ne zdi brezvezen, ker imam občutek, da je zrasel v kar velikega.
in sicer. nekako sem odvisna od fantov. problem pa je da ne na določenega ampak nasploh na fante. rada bi se tega odvadila. res je da sem stara 16 let in sem verjetno v puberteti, a drugi nimajo takšnih problemov. prvič sem poljubila fanta v devetem razredu in od takrat ne morem nehati. če si ne najdem resnega fanta bom dejansko napadla vsakega, ki pride mimo. seveda mora biti lep. pri tem dejansko nimam problemov ker grdo rečeno lahko dobim kogar hočem. zato je tukaj problem. tistega, ki ga pa res hočem, ne morem dobiti. v enem letu sem se zapletla z 15imi fanti….lahko bi se reklo samo za eno noč. nisem še seksala. le zadovoljila sem njega,on mene.
res rada bi se tega odvadila ker so mi nekateri začeli govoriti da sem kurba in sama vem da je narobe to kar delam ampak se ne morem upreti. ne morem reči ne. prosim pomagajte mi.!
pridejo tudi dnevi oz. meseci, ko si pišem kar s tremi ali večimi. bolj na tak način. problem je pa tudi, da se hitro navežem na človeka, do katerega res čutim nekaj.