nezaupanje
Nezaupanje in ljubosumnost sta ključna problema, zaradi katerih ne morem normalno zaživeti v svoji vezi s fantom, s katerim sva skupaj že par let.
Rada bi si pomagala a ne vem več kako. Ko se druži z različniomi ženskami-poslovno, vedno pomislim na to, da bi imel lahko kaj z njo oz. me prevaral za mojim hrbtom. Nisem ljubosumna na njihovo privlačnost saj sama tudi izgledam izredno dobro (kar mi rečejo drugi) a očitno imam precej slabo samopodobo. Enostavno ne morem zaupati moškim in ne verjamem, da ne bodo kdaj prevarali svojih žensk (poznam namreč veliko moških, ki varajo). Kako naj jim zaupam? Ali sploh obstajajo moški,ki ne varajo oz. jih to nikdar ne zamika?
Ali mi zna mogoče kdo svetovati, kako dobiti zaupanje v njega in ne biti ljubusumna? Moj fant mi namreč ne daje posebnih povodov zato, je pa res, da v njegovi družini skoraj vsi moški varajo oz, so varali. On namreč pravi, da ga to zelo odbija in, da sam ne želi postati takšen.
Najlepša hvala za odgovor.
Tjaša, težko ti rečem, kako premagati ljubosumje in res je, tvoj ne vara, bi pa znal, če boš gojila takšne misli. Kajti vse se začne v mislih, in ko o tem razmišljaš nehote to pokažeš tudi z dejanji in besedami in čisto preprosto ga porivaš v objem drugi, potem ga boš pa še obtoževala.
Zamisli si, da če to stori, da boš ti kriva. Kdo pa ve ali bo jutri še živ? Nihče, zato ne razmišljaj o tem, ampak živi življenje, če pa se zgodi, boš pa takrat razmišljala kakšen je nasldnji korak, tako to gre.
primož
Očitno imaš res premalo samozavesti. Drugi ti potrjujejo, da zunanje lepote ti ne manjka…krasno. Ampak kje pa je rečeno, da moški svojo partnerko prevara z lepšo, postavnejšo?
Tukaj ni pravila. On verjetno ni s teboj samo zaradi zunanje lepote. Tudi z ženskami, ki jih srečuje, ni zaradi tega.
Ali te ima namen varati, ali ne -tega niti sam ne more vedeti.
Je pa dejstvo, da z ljubosumjem odrivaš partnerja od sebe. Ti ne zaupaš njemu…ne zaupaš niti sebi.
Med vama nekaj manjka, da si tako ljubosumna.
Človek bi bil lahko ljubosumen končno na vse. Tudi na moške…kaj pa če je homoseksualec? kaj pa če je pedofil? Zdaj vidiš, kako neumestni so tvoji pomisleki.
Garancije, da ne bo varal in da ti ne boš, ti ne more dati niti družinsko drevo. Tudi če bi bili vsi predniki zvesti in srečni v svojih vezah….boš ti lahko s svojim ljubosumjem povzročila, da bo res začel razmišljati…ali je vredno? Je vredno vztrajati z nekom, ki ti ne zaupa? Ki ne sprejema tvojih sorodnikov? Ki dvomi v vse moške tega sveta?
Niso samo moški podvrženi nenehnemu spoznavanju ljudi in spletanju raznih vezi. Zgodi se najbolj “trdnim” in moralnim.
Do varanja pride, ko v neki vezi ni več zaupanja, iskrenosti in spoštovanja.
Ko začne v vezi eden od partnerjev nekaj pogrešati, najprej išče to pri svojem partnerju. Če tam ne dobi….(ne gre samo za spolnost, še zdaleč ne) gre drugam.
Naveže stik, se naveže, zbliža in se na drugi strani odtuji od partnerja. Duhovno.
Telesno pa seveda lahko še vedno funkcionira tako, kot od njega pričakuje okolica.! Z ženo po nakupih, s punco na rolarje, z otroci na sprehod….to ni problem. Problem je v mislih.
Torej, najprej, drago dekle…zunanji videz še zdaleč ni tisto, zaradi česar bi moški šel z žensko. Kriterije lepote imamo vsak drugačne in vsi ljudje smo lepi.
Tako samozavest kot imaš za zunanji videz, bi morala zgraditi tudi za svojo notranjost!
Ko boš prepričana, da je on s teboj zaradi tebe, tvojega karakterja….ker si takšna kot si in se je v tako zaljubil, ker taka ostajaš, ker te ceni, spoštuje, ker si njegova zaveznica, prijateljica in ljubica….potem ne boš več gledala, s katero gre na kavo in katera ti ga bo prevzela.
Do varanja pride, ko v neki vezi ni več zaupanja, iskrenosti in spoštovanja.
Ko začne v vezi eden od partnerjev nekaj pogrešati, najprej išče to pri svojem partnerju. Če tam ne dobi….(ne gre samo za spolnost, še zdaleč ne) gre drugam.
so pa tudi taki, ki jim čisto nič ne manjka pa to vseeno počnejo, ker enostavno to rabijo. ali s tem filajo ego, ali se bojijo da ne bi nevem česa zamudili niti ne igra vloge, dejstvo je da se dogaja. veliko bolj kot smo si pripravljeni priznat ali razumet.
in očitno jim zelo dobro uspeva. z malo sreče, in malo naivnim partnerjem.
je več vzrokov varanja. eni so zaradi osebnega nezadovoljstva, drugi le zaradi fizične ‘spraznitve’…
pa vendar ne moreš biti in igrati policajke ter čakati na nekaj samo zato, da ga pri tem dobiš.
Če imaš intuitivno zaznavanje, da te vara … potem ne rabiš čakati na dokaz, saj se intuicija ne moti. S tem boš sebi prikrajšala velike muke.
Če pa je varanje le odraz strahu pred tem, da bi bila prevarana … pa delaj na sebi v smislu zaupanja v ljubezen in soočanja s strahovi na tak način, da jih sprejmeš.
Pa vendar, če boš non stop obsedena s tem, potem takem tako izkušnjo dobesedno kličeš v svoje življenje.
Zmerna ljubosumnost je lahko sol ljubezni, pretirana pa strup. Zgodi se, da zaradi ljubosumnosti partnerja drugi prikriva svoja dejanja, s tem se še bolj oddaljujeta, ko pa dobiš neko dokazilo(lahko le sms druge osebe, ki se je zaljubila v tvojega partnerja),nič telesnega, le čustveno, pa eksplodiraš v svojem nezaupanju. Verjemi,takrat ti ni več za živeti, čeprav ti partner izkazuje ljubezen na vsakem koraku, je s teboj kolikor je le mogoče. Ti pa se počutiš popolnoma praznega, nesrečnega, boli te celo telo, ne le duša in srce, vsak trenutek,ko nista skupaj. Le iščeš in iščeš, kje se bo spet pojavilo nekaj od nje ali njega. Udari te kot strela, minevajo meseci, pa se ne moreš izvleči iz tega. Nikoli v 27 letih niti pomislila nisem, da bi mogla druga poseči v naša življenja, da je v najinem zakonu kaj narobe, tudi ni pravi, pa vendar je dovolil tej ženski, da ga je naslavljala z ljubezen moja.
Le to ti lahko rečem, da boš v vsaki zvezi zelo trpela, če boš ljubosumna.
Če si mlada naredi nekaj zase in poišči pomoč. Od dobrih namenov in sklepov ni nobene koristi.
Tjaša,
začni delati na sebi, na svoji samopodobi. Dokler se boš obremenjevala s tem, kaj tvoj fant počne z drugimi ženskami, kaj če te prevera itn itn, boš imela probleme sama s sabo, za katere pa ne bo kriv tvoj fant! Zveza, v kateri je prisotno (pretirano) ljubosumje, ne more biti uspešna. Zaradi tvojega zaupanja bosta trpela oba! Sama sebe prepričaj, da si vredu, da te ima fant rad in da si samo njegova!
Pokaži mu, koliko ti pomeni in mu zaupaj! Mogoče bi bilo tudi dobro, če bi se o svojem problemu pogovorila skupaj. Zaupaj mu, kaj te teži in skupaj bosta premagala nezaupanje! Imejta se rada 😉
jst mam isti problem kukr tjaša…noro sm ljubosumna,skoz hočm vedt kaj dela,kje je,kdo je zravn…
vem da je to bolano in ni prav ampak si ne morm pomagat. strah me pa je da ga bom zgubila.
skupi sva 1 leto in vem da me obožuje(to mi pokaže k sva skupi,z besedami in dejanji).
najrajš bi vidla da bi bla non-stop skupi,ampak on je drgačn,ker je zeeeloo rad v družbi in zdj ko grem sam vn,se poskušam s čim drugim zposlit da ne mislm na to kaj dela in s kom je.
a mate še kkšn nasvet? help me,please!
Pozdravček!
Vidim, da nisem sama v tem. Imela sem popolno vezo, živela sva kot v pravljici, vse je bilo popolno. Večkrat sem se zjokala od sreče saj sem si mislila, da taka ljubezen obstaja samo v filmih. Ker je moj zaročenec odprt tip, rad se druži, rad spoznava ljudi, vedno nasmeji družbo itd. sem to začela težko sprejemati.
Nisem dovoljevala, da bi imel prijateljice, nisem dovolila, da bi bil v dobrih prijateljskih odnosih z bivšimi, obsedeno me je motil računalnik saj so me razni facebooki in MSN programi spravljali ob pamet!Pa je pisala bivša, pa je pisala prijateljica…jaz pa sem dobesedno obolevala.
Strah je postajal vedno večji vsakič ko se je usedel za računalnik..(to je bilo velikokrat saj ima takšno delo, da mora doma preživeti toliko in toliko časa za računalnikom) ..me je dobesedno zvilo v želodcu.
Kreg je bil čisto vsak dan in s tem sva izgubljala čar, izgubljala sva najino pravljico saj sem ga nadzirala na vsakem koraku, pregledovala računalnik,telefon…Postala sem sam svoj ujetnik in skoraj vsak dan jokala.
Pa nisem bila vedno takšna v prejšnji vezi sem bila “normalna” :), če lahko tako rečem.
Prišlo je do točke, ko je rekel da ne more več, da me noro ljubi ampak sva oba nesrečna, da je bolje, da končava saj tudi on trpi, ko me gleda nesrečno in sem planila v jok. Vedela sem, da ima prav ampak nisem znala nehati trpeti, nisem znala ustaviti bolano ljubosumje, ki vihra v meni. Potem sem se pa zamislila “zakaj uničuješ vezo z nekom, ki ga ljubiš bolj kot vse z nekom, ki te ne vara, ki je vsako minuto v dnevu s teboj??”..
Rešitev je ta, da moram začeti zaupati človeku. KO bo kaj slabega naredil, ko ga bom zasačila z drugo TAKRAT bo razlog za ljubosumje, kreg in razlog za to, da se veza konča..do takrat je pa brezveze uničevati vezo. Če bo nekdo hotel prevarati bo prevaral pred trgovino, doma, v službi..kjerkoli bo hotel. Nikogar ne moremo prisiliti v nič.
Skratka sama sem prišla do tega, začenjam z meditacijo in jogo, da me pomirita v težkih trenutkih in to je to. Zaenkrat pa se mislim boriti saj ne želim zgubiti človeka, ki mi pomeni vse zaradi mojih paranoj.
Človeka, ki me obožuje..
Punce good luck..tudi jaz jo bom potrebovala:).
Sem del enakih zgodb, kot jih pišete tu ljubosumne, predvsem Zvezdica solzica. Prav tako ljubosumlje zaradi njegove velike potrebe po druženju, izhodih, pogledih za kako lepo deklico….ljubosumje je preraslo v paranojo, potrebo po popolni kontroli nad njegovimi dejanji, mislimi…..ker sem ga imela strašno rada, sem se odločila za terapijo. Pol leta kasneje je moja samopodoba veliko boljša, zaupam mu (no še vedno je kanček zdrave tekmovalnosti z drugimi ženskami ;-), on ima sedaj vso svobodo, ki jo potrebuje in me ima zaradi tega veliko rajši, jaz pa sem tudi pomirjena. Skratka, imava se super! Meni je torej pomagala terapija
tudi jaz imam podobne težave. kar naaenkrat sem postala v vezi nezaupljiva, ljubosumnam, poseisva. prej dobro leto nisem bila. sedaj zahtevam da mi stalno izkazuje ljubezen z besedami in dejanji (če mi ne rče, da me ima rad, ali da me pogreša si že slikam črna dejanja). skratka, jok je dnevno na sporedu, pogovori tudi. moj fant ne ve več kaj bi. rekel je da se ne more braniti, pred nečim kar je v moji glavi, kar ni res, kar je naredil, pa jaz trdim da ni. skratka, stalno sem slabe volje, nesrečna. ko mi pove, da mu je sodelavka pisala to in to, padem čisrto ven:S….skratka, bojim se, da ga bom izgubila, in potem jokam še zaradi tega. nevem več, kaj naj, saj imam občutek da ga izgubljam:(