nočno dojenje-kako ste končale?
Sem ena izmed tistih, ki ji dojenje paše, pa čeprav ima naša sončica 16 mesecev. Vendar ima sedaj obdobje (upam, da je samo obdobje), ko se ponoči zbuja zelo pogosto in ne zaleže nič razen dojenja. Hodim okrog kot zombi in imam počasi tega že rez dovolj. Ko pa je za mano malo boljša noč, pa si rečem jo bo že minilo tako kot vse “težave” do sedaj.
Zanima me kako ste ve nehale z nočnim dojenjem. Koliko je takih, ki so se odstavili sami in koliko takšnih, ki so jim pomagale mame?
Draga Forummama, sva ze dve!
Zdaj pa smo zaceli se v vrtec hoditi in je nocnega prebujanja se vec!!! Dojenja ne zelim kar prekiniti, zelim naprimer dojiti zjutraj, popoldan in zvecer. Ne pa ponoci!!! Meni so predlagali, naj ga moz vzame v nocno skrb in tako vztraja nekaj noci (ali tednov), ampak ima moz take tezave s hrbtenico, da tega ne zmore. Sem se pac vdala v usodo, da bo nekega dne pac sam od sebe spal…
Te pa popolnoma razumem.
Lep dan, Tejca
Pozdravljena,
Moja je stara nekaj čez dve leti. Pred dvema tednoma sva uspešno zaključili nočno dojenje. Od takrat naprej se ponoči ne zbuja več razen v primeru, da je kaj hudega sanjala, vendar takoj zaspi.
Že pol leta sem iskala način oziroma korajžo, da preneham z dojenjem. Upoštevala sem nasvet sodelavke naj si zvečer namažem bradavici s kisom. To sem tudi storila. Prvo noč sem namazala samo eno bradavico. Ko se je hčerka hotela podojiti, sem ji jo ponudila – njen izraz je bil »fuj«. Razložila sem ji , da je mleko slabo in da je »cika – fuj«. Zadevo je razumela. Vendar je izrazila, da bi poskusila še drugo. Seveda je veselo povlekla, ko je ugotovila, da je z drugo vse v najboljšem stanju. Naslednjo noč, sem namazala obe. Preden se je hotela podojiti, sem ji razložila, da verjetno so »cike – fuj«. Ni verjela zato je poskusila in ugotovila, da je res.
Brez jokaje zadevo sprejela, poklicala atija in se z njim še malo poigrala. Čez cca 15 minut, smo se vsi skupaj ulegli na posteljo zaprli luč in čakali, da zaspi. Hčerka je zaspala v 5 minutah, brez »cik«, dude ali kaj podobnega. In tako je že dva tedna.
To je moja izkušnja. Upam, da ti bo lahko kaj koristila.
Lep pozdrav.
Naša izkušnja je bila takale: na začetku na cca 3 h, okrog 5 meseca pa vedno pogosteje. Ob rednem pregledu pri pol leta je pediatrinja rekla, da je težava v tem, da dojenčki ne znajo sami zaspati nazaj, ko pridejo v plitvo fazo spanca, in da svetujejo, da jih je treba med 6 in 9 mesecem tega naučiti (ukiniti nočno dojenje, po možnosti naj ga ponoči tolaži oče). Kljub temu, da sem zelo proti temu, da se dojenčke (recimo do 1 leta) pušča jokati, se mi je to zdelo smiselno. A takoj, ko sem to množnost omenila možu, ki je bil za, je mali 1 mesec spal bolje. Ker so se bližale poletne počitnice (smo se preselili za 2 meseca), smo zadevo še malo prestavili. Lotili smo se, ko je bil star 9 mesecev. Trajalo je 3 noči, 1. je jokal 1 uro, ampak ne ves čas in samo ene 20 min močno. Naslednji dve je še malo pojamral, pa je bilo ok. A mu je čez 14 dni zrasel prvi zob in smo bili na istem. Ko smo prišli domov (skoraj 11 mesecev), smo zadevo ponovili, in je delovalo. Čisto se je nehal dojiti pri 1 letu.
Ponoči se pa včasih še vedno zbuja…. (ima 3 leta)
Pozdravljena,
pri prvih dveh otrocih nismo imeli veliko nočega dojenja ker sta bolj ali manj spala. Je bil pa zato tretji, naš najmlajši hud ponočnjak in je pri treh letih to še vedno (zadnji gre spat in prvi vstane).
Pri 18. mesecih sem se odločila, da je nočnega dojenja (zame) preveč, zato sem, se odločila, da se bo dojil le še podnevi. Dobesedno.
Z osemnajstmesečnikom se da že krasno verbalno komunicirat: “Ko je noč, mamine prsi spijo in ni dojenja”. Pika.
Sledil je dober mesec nočnega pregovarjanja:
sine: “Bom angal!”
mami: “Ne boš, nočka je, spančkamo, poglej atija kako lepo spi.”
sine: “Bom angaaaaaaaaaaaaaaaaaauuuuuuuuuuu TAKOJ ZDAJ!”
mami: “Če si žejen ti prinesem vodo, če želiš mojo bližino stisni se k meni ali mi podaj rokico.”
sine: “Uaaaaaaaaaaaaaaaaaa!!!”
mami:” Vem, razumem te, da bi se zdaj rad dojil ampak mami tudi potrebuje spanje, da se lahko s teboj veliko igram podnevi.”
sine: “Uaaaaaaaaaaaaaaaaaa!!!”
oči: Ggrhmhmkhm, dejta že mir!”
mami: “No dej rokico ali grem iskat vodo.”
sine: se je končno odločil ALI za eno ALI za drugo možnost.
Še nekaj naslednjih mesecev je bil prvo sinovo vprašanje zjutraj:
“Mami a je že dan?”
Še dobro, da je bila zima 🙂 🙂 🙂
Evo, naš je tudi 16 mesecev star in ga ne dojim več 2 meseca- in 2 meseca ponoči spimo.
Bilo je pa čisto enako kot pri vas- prebujal se je non stop – pa seveda ni bil lačen!
Šla sva sama na dopust , v spalnico sem dala voziček in ga ponoči, ko se je zbudil in zahteval svoje, najprej malo ponosila in pocartala, če pa je res ostro protestiral, sem ga položila v voziček (tudi sicer še včasih v vozičku čez dan zaspi) in vozila sem in tja in mu pela itd. da je zaspal, potem pa sem ga nazaj v posteljo prestavila. Tudi zvečer sem ga uspavala na rokah. Ponoči sem imela pripravljeno skodelico s čajem in malo čokolina, ker sem mislila da bo lačen. Ni bil. Malo naporno je bilo dve noči, ampak se je splačalo.
Zadevo je skapiral čez 2 dni! Zdaj se včasih – res redko- še malo predrami ponoči, ga malo pobožam in spi dalje. Ne veš, kako bolj spočit je on, da o meni ne govorim. Splača se malo potrpet noč ali dve ali tri, ker boste končno spaaaaali. Mali pa tako v enem tednu pozabijo, da so sploh kdaj bili “priklopljeni”.
Pri nas je pri štirih mesecih že lepo spala celo noč, potem pa se je kar naenkrat poslabšalo, na konco sem jo ponoči dojila na dve uri. (pri skoraj enem letu)
Ker sem bila utrujena sem se odločila nočno dojenje prekinit. Skoraj ni druge metode kot da otroka pustiš jokati. Če ga nosiš bo pač vedno ko se bo zbudil hotel, da se ga nosi. Prvo noč je jokala kakšno uro, vendar ne prehudo, drugo noč samo še kakšnih 20 minut. In tako sedaj dokaj lepo spi. Včasih se še prebuja in malce pojoka (kakšno minuto ali dve), nato zaspi.
Veliko sreče.
Draga mojkica!
Res je, da pišem kaj si jaz želim. Kaj si želim moja pikica tako vem in to je prsiiiiiiiiiiiiii!!!! In jih tudi dobi. A počasi imam tega nočnega nespanja dovolj. Postala sem razdražljiva in čez dan se ji ne posvetim toliko kot si želim, ker sem enostavno preveč utrujena. Vem, da se moja pikica želi dojiti in vem, da si želi, da se ji mami čez dan posveča, se znjo igra in da ji lahko to dam se moram naspat (vsaj občasno). Strinjam se, da so otroci prvi, a tudi mamice so pomembne. Samo zadovoljna mamica lahko “da” zadovoljnega otroka. Nezadovoljna mamica pomeni nezadovoljen otrok. Takšno je vsaj moje mnenje.
KarmenM!
Vesela sem tvojega posta. Mogoče zveni neumno, a lažje mi je ko slišim, da si se tudi ti naveličala nočnega dojenja. Imela sem občutek krivde, ker imam včasih res že vsega dovolj. Sedaj se počutim bolj normalno. Upam, da veš kaj sem hotela napisati.
Hvala vsem
LP
Veš da razumem … jaz se nočnega dojenja sicer nisem naveličala toda pri treh otrocih, službi in številnih drugih dejavnosti brez dovolj spanca enostavno nisem več dobro funkcionirala. Glede na to, da sem velika zaspanka (v postelji najkasneje ob 21h, vstajam pa zgodaj, okoli 5h) mi spanec pomeni veliko in do tega imam vso pravico. Hec je, da mali kljub prenehanju nočega dojenja še pri treh letih ne spi ponoči in se vsaj še dvakrat zbudi, ampak zdaj mu zadošča, da se pride stisnit k meni ali možu.
Bistvo je v tem, da vedno lahko tako pri dojenju kot tudi pri drugih rečeh najdemo srednjo pot, predvsem pa tako, ki OBEMA ustreza.
Zato vedno znova pravim, da je sicer idealno da otrok sam preraste dojenje. Ker pa ne živimo v idealnem svetu, pa naj traja tako dolgo, dokler obema tako ustreza. In če ne gre, je mati tista, ki otroka postopoma in ljubeče spodbudi k omejitvi ali odstavitvi.
Ne strinjam se z natašo*, da ni druge metode, kot da otroka pustimo jokat. Metod postopnega in ljubečega, netravmatičnega omejevanja dojenja je veliko, nekaj jih je tukaj:
Pri nas doma se je najbolje obneslo preusmerjanje pozornosti, “očka na pomoč”, neskočno veliko pravljic in skupno spanje v družinski postelji. V drugi družini so lahko uspešnejše druge rešitve ali tretje 🙂
Ja, kot sem že večkrat napisala….Ne strinjam se z našimi ”dojiljami” svetovalkami. Tudi sama sem dojila 1 leto, pa se počutila precej ušivo, krivo, ker sem nehala… Kot vidim je vse še isto…blabla, in Karmen ”ne strinjam se z…., da ni druge metode, kot da otroka pustimo jokat”. Metod postopnega in ljubečega, netravmatičnega….joj joj. Prevedeno…”ti mamice ti, kako lahko pustite dojenčka, ki le želi vaše prsi, JOKAT??? Čisto sebično, da želite spat celo noč…” Dejte bolj komplicirat, ne kar odstavit otroka od prsi. ppočakajte še ….leto, dve…skratka z marsičem vzbujajo krivdo mamicam, ki nehajo tako, da otrok joče (sicer res v očkovem naročju, pa vseeno). Ah, pa kaj bi še nadaljevala.
Naj te svetovalčke povedo, da skoraj vsak otrok, ko se neha dojit ponoči, začne SPAT. Ne pa bluzit, da ….ali imate spremembe v družini, ali ste šli na počitnice, ali je mamica tečna….da se otrok dere na 2 uri in zahteva prsi. Dejta PRIZNAJTE DA JE KRIVO DOJENJE; da se TOOOOOLIKO OTROK okrog enega leta ZBUJA PONOČI. TUDI….kot že nešteto drugih NAŠ zdaj žem 2 meseca spi celo noč, ker SE NE DOJI VEČ.
VSEDRUGO pa se z njimi strinjam, čudovito je dojiti, zdravo in lepo!!!
ah dej no, da se ga odvaditi od nočnega dojenja brez joka !!
Midva sva se lepo božala in čeprav je mrmral in stokal, jokal ni! in po parih dneh je pokapiral, da se podnevi dojiva ponoči pa ne… starost 14m.
ps. sedaj je star 21 m; ponoči se vsako drugo noč še vedno zbudi!!! Očitno prveč zanimiv dan povzroči intenzivne sanje in zbujanje…aja pa še to; v žlahti se je večina prenehala dojiti pri 6m, VSI prav VSI so se ponoči zbujali do tretjega leta!!
tudi jaz sem vesela, ko berem da nisem edina.
moja izkušnja: sin star 4 leta se je pri 8.5 mesecih sam odstavil. je pa imel za potolažit dudo in flaško.
tamala 11 mesecev nima nič za potoložit (pije na kozarec, ampak ponoči pa NE in NE, se še bolj razjezi in užali…), se pa doji ponoči xx krat – niti ne vem, ker se tako zblojena, ker nisem spala v kosu 8 ur že …. 4.5 let (najprej nosečnost, sin – ki je začel spati v enem kosu pri 3.5 letih, potem še ena nosecnost in zdaj tamala, ki se zbuja….).
smo že probali:
– dati jo v svojo sobo – nič ne pomaga
– jo nosit (ampak ima 12kg in ne morem več)
– očka varianta (a je trajalo le 2 noči, ker očka hodi ob 6h v službo 120 km stran in se vrača ob 20h…….zato ga ne morem obremeniti)
– božat, ležat zraven, pet pesmice ipd pa se usede, kriči, joka – zbudi še sina in imam sranje….
oprosti ne vem, kako jo odstavit.