ponoven študij pri 30 letih in 2 otročkih?
zdravo,
zanima me, če je še kje kakšna mamica, ki se je opogumila in šla ponovno – 2ič – študirat po 30 letu…?
eno fakulteto sem naredila, preden sem si ustvarila družino, vendar to ni bil moj “sanjski” študij… ko sem diplomirala, sem se zaposlila (sekira v med, bi rekli, saj za mojo izobrazbo, težko dobiš zaposlitev), po 5 letih pa ostala brez službe in se bojim, da bo to trajalo in trajalo…
preden sem se vpisala na to naravoslovno fakulteto, pa sem padla na sprejemnih (sveže zaljubljena, nič se nisem učila, prepričana, da jaz pa tako ali tako vse obvladam :))) na fakulteti, o kateri sem sanjala vse svoje življenje… In meni je vsako leto bolj žal za tem študijem (slovenski jezik in književnost – pedagoška smer)!!!
in zdaj, ko sem ostala brez službe (ki jo intenzivno iščem pol leta brez uspeha), me ja zagrabilo, da bi pa še enkrat vpisala študij…
pa niti ne vem, ali si lahko teoretično 2x vpisan kot redni študent?…
pa doma (ne starši, ne partner) me ne podpirajo, kako pa boš ob 2 otrocih študirala (jaz pa rečem, da dopoldne, ko sta v vrtcu)?… pa če sta zdaj bila skoraj celo poletje pri babicah, bi pa tudi kakšen teden pred mojim izpitom šla na počitnice …?
pa mož pravi, kako bo pa s financami (no, to se tudi meni ne sanja, ampak bojim se, kaj pa če se mi slučajno zgodi in ostanem brez službe 2,3,4 leta in si bom po parih letih rekla, ko bi šla študirat, bi vsaj nekaj delala in nekaj imela, tako pa so vsa leta izgubljena?…
kaj če vmes dobim službo (jasno da jo takoj sprejmem – zaradi denarja)… ali se lahko potem prepišen na izredni študij?
v glavnem, “izgubljena” sem trenutno, rada bi nekaj delala, nočem vse dopoldneve sedeti doma in gledati v strop,…
a je še kje kakšna, ki se je upala kjub “nemogočim” razmeram uresničiti svoje sanje?
vem, da je odločitev moja, ampak me vseeno zanima kakšno mnenje ali morda celo izkušnja..
lep pozdrav!
Metka
Mislim, da je starostna omejitev za redni študij. Pozanimaj se.
Glede odločitve: meni se zdi naporno. Bi se pa tudi jaz raje odločila za en nov študij, kot pa da se sedaj ubadam in mučim s podiplomcem, ki mi ni v nobeno veselje, je le “nuja”.
Glede zaposlitve: kakšna eksotična smer pa si? Tudi jaz sem bolj eksotično usmerjena, trenutno tudi brez službe, zato bom najbrž morala na s.p. varianto. Je pri tebi to možno – če se še s kom povežeš?
Razmisli, kako ti bo časovno in finančno zneslo (po mojem si bi morala plačati študij), koliko imaš energije in pomoči. Sicer pa ne opusti upanja – morda ti uspe kasneje, ko bodo otroci nekoliko ven iz ta hudega.
..če si na zavodu za zaposlovanje se pozanimaj pri njih, če bi te oni financirali?
Žal nimam izkušenj, čeprav si tudi jaz včasih zasanjam in bi si želela študirat mojo mladostno željo – medicino, potem se zbudim in rečem, da to ni več mogoče in z žalostjo v srcu pokopljem svoje sanje…
Poskusi, ker si boš očitala celo življenje, če ne poskusiš-.-)))
Lep pozdrav in ne pozabi, da poskusit ni greh;).
AnjaK
Po mojem te zavod ne bi financiral, ker ne gre za poklic, kjer bi bistveno lažje dobila službo. No, mogoče se motim, a mpak pri nas gotovo ne, ker zelo šparajo. Še za kakšen tečaj, ki res pride prav, ne dobiš financiranja. Sem pa slišala, da se ponekod lažje dobi.
Sicer pa teh 6 mesecev nič ne pomeni; v tem času pač dobiš še nadomestilo. Prijavljena si kot aktivni iskalec zaposlitve še naprej in poznam primere, ki jim kar v nedogled plačujejo dodatna usposabljanja.
Ne boš verjela, ravno danes sem hotela odpreti to vprašanje na tem forumu…
Mene zadnje dni tudi nekaj matra, rada bi se vpisala na podiplomca, ki sicer traja samo eno leto, vendar je kar zahteven (tukaj potem odpade služba, otroci in free time, to so mi rekli). Tudi jaz sem trenutno brez službe in bi rada izkoristila to študijsko leto, ampak finance bolj šepajo pri nas, tako da ni variante…Razen če bi mi res nekdo pazil ta malo zastonj, kakšna babica, ki pa tudi ni variante, obedve sta še zaposleni, varuške pa si ne morem privoščit…Najprej si moram kakšno pametno službo najt, da pridemo malo k sebi, pol čez kake 2-3 leta bomo pa videli…
Veliko sreče če se odločiš za študij!
Kot diplomant se lahko vpišeš na faks tudi v prvi letnik redno.
Ti pa polagam na srce, da dobro razmisli, če se ti pri 30h res ljubi matrati nekaj let na slovenistiki, kjer je služba še manj zagotovoljena kot v naravoslovju (sama imam en kup prijateljic, ki so slovenistke, pa delajo vse drugo, kot opravljajo svoj poklic.)
Poleg tega pa tudi študij sami ni nekaj, kar opraviš z levo roko in se je treba za kar nekaj izpitov na slovenistiki drilati po par tedno do mesecev.
draga metka F
Meni se zdi bistveno vprašanje sledeče: ali ti opravljanje svojega poklica pomeni muko, ker se zanj ne čutiš dovolj sposobna, ker ga skorajda sovražiš, ker te psihično uničuje, ker ga enostavno ne maraš?
To se mi zdi bistveno vprašanje, na katerega si moraš odkrito odgovoriti.
Če je odgovor pritrdilen, zberi vse sile in se usmeri v to, kar te veseli, kajti pomisli, koliko let dela je še pred tabo. Poskušaj gledati tako: nisem stara “že” 30 let, ampak “komaj” 30 let.
Če pa ni tako hudo, če te sedanji poklic “ne mori”, pač išči službo naprej v tej smeri.
Redno se lahko vpišeš ne glede na starost, vendar ne smeš biti prijavljena na Zavodu za zaposlovanje.
Z možem in starši pa se odkrito pogovori, zakaj razmišljaš o ponovnem študiju, kajti le tako te bodo lahko razumeli in tudi podprli.
Želim ti modro odločitev – takšno, da bo tebi v prid.
lp
Oj!
Jaz imam ravno ta malega na počitnicah pri babici in upam, da mi bo koooooooončno uspelo spackati skupaj drugo diplomo. Na slovenstiki (FF) sem diplomirala, ko je bil tamalček star 6 mesecev, na tej smotani drugi smeri pa packam in packam.
Ker sem bila vmes na zavodu, so rekli, da plačajo diplomo. No, potem sem se zaposlila in diploma je spet stala, tako da ne vem, kaj bo. Upam, da mi rata pred 1. septembrom končat, ker bo potem treba spet v razred in ne bo nič več časa.
Najbrž se vse da – samo voljo je treba imet (in meni je manjka).
Lp, jasna