ZBIRKA OTROŠKIH PESMI – 3. del
Spoštovani / -e!
Predem odidem po porodniškem dopustu spet v službo, Vam pošiljam še 3. del zbirke otroških pesmi, ki sem jo uredila tudi z Vašo pomočjo! Vsem in vsakemu posebej hvala!!!
Vsako pesem, ki sem jo našla na tem forumu, spremlja komentar tistega, ki jo je poslal.
Posebej hvala dreji, ki mi je pošiljala vedno nove in nove pesmice – urejene, s kazali…, maji, majiv, popku, poli 99, Tini, Medvedku Pu, Simis, deki, Anayi, Vanji, Vladki, Skr bni, šestici, Poloni, Vodnarki, Taši, DarjiG, HeleniS, Špeli1… Če sem koga pozabila, se opravičujem!
Tu sta še naslova, kjer lahko najdete 1. in 2. del zbirke Otroških pesmi.
ZBIRKA OTROŠKIH PESMIC – 1. DEL
ZBIRKA OTROŠKIH PESMIC – 2. DEL
ZBIRKA OTROŠKIH PESMIC – 3. DEL
VIDKA ZA OTROKE – 3
1. PRSTKI
2. PESEM PRSTKOV
3. PRSTKI
4. ENCI BENCI NA KAMENCI – Roman Gašperin
5. ZA ROJSTNI DAN – Medvedek Pu
6. MIC MUC, MIC MAC
7. SNEŽINKE
8. SANKAŠKA POLKA (Čuki)
9. SNEŽINKA MARINKA
10. PRIMORSKA (povedal Bernard T.)
11. PUSTITE NAM TA SVET
12. ČE VPRAŠA TE KDO – Janez Bitenc
13. SNEŽAK
14. MAMA, TI SI PESEM ŽIVLJENJA
15. ENO BOUHCO LJUBIM
16. NA NEBU ZVEZDIC JE MILIJON
17. GUSARSKA – Romana Kranjčan….
18. ENO ROŽCO LJUBIM
19. ENO ROŽCO LJUBIM
20. OČKA KORENJAK,
21. NAJBOLJŠI OČKA
22. DEŽEK PADA – izštevanka
23. MATIJA MATAJA
24. SPANEC – Machio Mado (prevod Janja Majcen)
25. PESEM – Machio Mado
26. CIGU MIGU (ljudska)
27. SNEGULJKA – Bina Štampe Žmavc
28. KROKODIL
29. ČRN MOŽ
30. SRNICA MALA
31. KUŽEK MALI
32. ČRNI KOS
33. TRI DNI PA POL
34. PRVIČ V ŠOLI
35. JESEN
36. PESMICA O SNEGU / ZIMSKA (Janez Bitenc)
37. TI SI MOJ SONČEK – Agropop
38. PALČKI GREDO NA IZLET – Janko Moder
39. KAJ DELAJO ŽIVALI POZIMI
40. ŽIGA ŽAGA
41. PUSTNA
42. POMLADNA
43. BOBENČEK,
44. PRSTKI
45. SLADOLED
46. GOS
47. MALI BITLES (po spominu zapisala Vida T. V.)
48. MARTINOV LULČEK – Andrej Šifrer
49. SLIŠALA SEM PTIČKO PET’ – ljudska
50. DVIGA PLAMEN
51. LE SEKAJ, SEKAJ SMREČICO – ljudska
52. LIPA ZELENELA JE – ljudska
53. PRIŠLA BO POMLAD – ljudska
54. HIMNA MEDVEDKOV IN ČEBELIC
55. AL ME BOŠ KAJ RADA IMELA – ljudska
56. DOBER TEK
57. KADAR BOŠ NA RAJŽO ŠEL – ljudska
58. KAJ NAM PA MOREJO
59. KATJUŠA
60. LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI MLAD
MUCA PREDE NITKE ZLATE – USPAVANKE (št. 61 – 72)
61. BAJUŠKI BAJU (Ruska uspavanka)
62. TULA TU (Južnoafriška (zulujska) uspavanka)
63. SPAVAJ, SPAVAJ (Franz Schubert)
64. VEČER (Marjan Šijanec)
65. MUCA PREDE NITKE ZLATE (Keltska uspavanka)
66. BALU, BALERI (Uspavanka s Šetlandskih otokov)
67. LAHKO NOČ (Johannes Brahms)
68. VEČERNA VILA (Mehiška uspavanka)
69. ALI VEŠ, KOLIKO ZVEZDIC NA NEBU MIGLJA? (August Heinrich Hoffmann von Fallersleben)
70. SONCE ZA GORO ZASPI (Severnoameriška (indijanska) uspavanka)
71. DODIŠI, DODIŠI (uspavanka francoskih priseljencev v ZDA)
72. ČAS JE ZA POČITEK (Norveška uspavanka)
73. MIŠEK FIGA (Mila Prunkova – Utva)
74. PTIČEK IN ŠOLAR (povedal Bernard T.)
75. NAGROBNI KAMEN KURE BRSKLJE (povedal Bernard T.)
76. ŽIVEL JE MOŽ… (povedal Bernard T.)
77. PESMI O ŽIVALIH
PESEM O MAČKI IN MIŠKI (povedal Bernard T.)
PESEM O PSIČKU (povedal Bernard T.)
PESEM O KRAVI (povedal Bernard T.)
PESEM O KONJIČU (povedal Bernard T.)
78. MAČKA IN ZAUPLJIVA MIŠKA (pov. Bernard T.)
79. UMAZANCI – Andrej Šifrer
80. OČE – Tone Pavček
81. KAJ VSE JE TATA – Tone Pavček
82. NAJLEPŠA DNEVA – Saša Vegri
83. MOJ OČKA
STRAŠNICE – MIROSLAV KOŠUTA (1-39)
PIŠČE IŠČE PIŠKO
1. MRAVLJA SE ODPRAVLJA
2. PRAŠIČEK IN PTIČEK IN ČRIČEK
3. PIŠČE IŠČE SKRIVALIŠČE
4. PIŠČE IŠČE PIŠKO
5. LOS JE VLEKEL VOZ
6. SINIČKA V PLENIČKAH
7. KAVKA S KAVKAZA
8. VLAK PA TAK
9. GOSKA IZ VOSKA
10. MIŠKA IN ZRNO
11. JEŽEK NESE GORO V HRIB
12. SLON NA MORJU
BESEDOVANJE
13. MISLIM
14. PRAVIM
15. VIDIM
16. LEŽIM
17. POJEM
18. ŠTEJEM
19. ZIDAM
20. GRADIM
MEDVEDJAKI
21. HROŠČKOVE PRAVLJICE
22. PRIŠLI SO MRAVLJINCI
23. DOGODEK V ZELENEM MESTU
24. POGOVOR O DOMU
25. POGOVOR O IGRI
26. MEDVEDJAKI
27. SEDEM MEDVEDJIH SLADKIH BESED
28. USPAVANKA
29. POGOVOR O TEMI
STRAŠNICE
30. MALI ANDRAŽ IN VELIKI A
31. LETALA PISALA
32. PISALA LETALA
33. LAŽNA O MOSTU
34. POT IN CESTA
35. PREBLIZU, PREDALEČ
36. JUNAŠTVA BREZ PRIČ
37. HIŠA GRE IZ MESTA
38. KADAR STREHA ZAZEHA
39. STRAŠNICE
PESMICE (ŠT. 1 – 185) IN UGANKE (ŠT. 1 – 261) – dreja
USPAVANKE
1. AJA TUTAJA
2. ANGELSKA USPAVANKA
3. CICIBAN ZASPI
4. DAN JE ŠEL
5. MEDVEDEK NI BOLAN
6. NINA NANA
7. NINA NANA 2
8. NINA NANA 3
9. SPANČEK ZASPANČEK (Vida Jerajeva)
10. SPI MALO DETE (na melodijo Hush little baby)
11. TIHO JE NOČKA PRIŠLA (W. A. Mozart)
12. USPAVANKA (France Filipič)
13. USPAVANKA (Mira Voglar)
IZŠTEVANKE in IGRICE
14. ABRAHAM ‘MA SEDEM SINOV…
15. ALEJLA
16. AN BAN PET PODGAN 1
17. AN BAN, PET PODGAN 2
18. BIBA LEZE.
19. BIBA 2
20. BIBA 3
21. BIBA 4
22. BIBA 5
23. BIBA 6
24. BIBA 7
25. BIBA LEZE 8 (Danilo Gorišek)
26. BIBA LEZE, BIBA GRE (Niko Grafenauer)
27. BOLHICA
28. ECI PECI PEC
29. EKATE PEKATE 1
30. EKATE PEKATE 2
31. FIDEL DAJČKA
32. IZŠTEVANKA
33. KRIŽ KRAŽ
34. KLOPA, KLOPA
35. KORAČNICA
36. NE GLEDA SEM… (Ob cesti)
37. KRICA KRACA (Mira Voglar)
38. MUCEK – ŽOGICA
39. PIKA, PIKA, PIČICA…
40. PIKAPOLONICA IN PIKE
41. TI LOVIŠ (Dane Zajc)
42. PRSTKI
43. PRSTKI 2
44. VESELA KORAČNICA (Mira Voglar)
PESMICE O ZIMI IN NOVEM LETU
45. BELE SNEŽINKE
46. PESEM ZVONOV
47. RINGARAJA
48. SLADOLED (po spominu zapisala Vida T. V.)
49. SIVA KUČMA
50. SNEŽENI MOŽ (Mira Voglar)
51. ZIMA, ZIMA BELA
52. ZVONČKI POJEJO (Jingle bells)
PESMICE O IN ZA MAMICE
53. KDO S POLJUBOM SLADKIM…
54. MATERINA ROKA (Vida Jerajeva)
55. MATI ZIBLJE
56. PIKA NOGAVIČKA
57. PRIJATELJICE LUTKE, DOBER DAN
58. KDO SE JOČE? (po spominu zapisala Vida T. V.)
59. AN BAN PET PODGAN
60. CVILIMOŽ (Fran Levstik)
61. ČREP – NA TLEH JE LONČEK
62. ČRNI KOS
63. JAGER PA JAGA (ljudska)
64. JEŽEK IN MEDVED (Mira Voglar)
65. JAZ PA POJDEM NA GORENJSKO (ljudska)
66. JURIJ BENKO
67. KOS (Vida Jerajeva)
68. KROKODIL
69. KUKAVICA (Janez Bitenc)
70. MOJSTER JAKA International)
71. MAJHEN KUŽA (Boris A. Novak, poje Gojc)
72. MARKOVA SKRIVNOST (Jože Šmit)
73. MURNČKI (Romana Kranjčan)
74. NA PLANINCAH
75. PIKA POKA
76. PREŠTEJ (Neža Maurer)
77. PRVO LETO SLUŽIM
78. RAČKE
79. RAGLJICA
80. RDEČA ŽOGA
81. SRČEK DELA TIKA TAKA (Fran Milčinski Ježek)
82. ŠALICA ALI MALA ŠALA (B. A. Novak, poje Gojc)
83. ŠOLA
84. TROBENTICA (Mira Voglar)
85. ŠMENTANA MUHA
86. TRI MIŠI (Mina Voglar)
87. TRI MUCE ŠLE SO NA POTEP (Janez Bitenc)
88. V CIRKUSU (Feri Lainšček)
89. VEVERICA
90. VSAK NA SVETU MORA JESTI
91. ZAJČEK ZLATKO
92. ZVEZDICA, ZVEZDICA, LUČKA Z NEBA…
(Janez Bitenc)
93. ŽABJA NEZGODA (Anica Černejeva)
94. USPAVANKA (Janez Bitenc)
95. DEDEK MRAZ (Janez Bitenc)
96. DEDEK MRAZ 2 (Janez Bitenc)
97. DEDKU MRAZU V SLOVO (Janez Bitenc)
98. JURČEK IN SNEŽENI MOŽ (Janez Bitenc)
99. LEDENE SVEČE (Janez Bitenc)
100. NA SANEH (Janez Bitenc)
101. PRVI SNEG (Janez Bitenc)
102. SNEŽENI MOŽ (Janez Bitenc)
103. BOTER JEŽ (Janez Bitenc)
104. KOZA MEKA (Janez Bitenc)
105. MLINČEK (Janez Bitenc)
106. LABODA (Janez Bitenc)
107. MESEC IN LISICA (Janez Bitenc)
108. MRAVLJA IN POLŽ (Janez Bitenc)
109. MUZIKANTSKA (Janez Bitenc)
110. VLAK (Janez Bitenc)
111. VRABČEK (Janez Bitenc)
112. VRTILJAK (Janez Bitenc)
113. POMLADANSKO KOLO (Janez Bitenc)
114. TROBENTICA IN ZVONČEK (Janez Bitenc)
115. VESELA POMLAD (Janez Bitenc)
116. BALONČEK IN SONČEK (Janez Bitenc)
117. GOSAK IN GOSKE (Janez Bitenc)
118. KOS (Janez Bitenc)
119. MEDVEDEK NA MOSTIČKU (Janez Bitenc)
120. MIHA IN ŽABA (Janez Bitenc)
121. MUCA MRMRJAVKA (Janez Bitenc)
122. NA VRTILJAKU (Janez Bitenc)
123. PIKAPOLONCA (Janez Bitenc)
124. PETELINČEK IN PUTKE (Janez Bitenc)
125. POLŽEK SLINČEK (Janez Bitenc)
126. PO MED (Janez Bitenc)
127. POTOČEK (Janez Bitenc)
128. SRNICA MALA (Janez Bitenc)
USPAVANKE
129. PTIČJE DREVO (Janez Bitenc)
130. USPAVANKA (Janez Kuhar)
IZŠTEVANKE IN IGRICE
131. BURJA PIHA (Janez Bitenc)
132. CINCA BINCA (Janez Bitenc)
133. CVIK – CVAK (Janez Bitenc)
134. DEKLICA MAJHENA (ljudska)
136. TALE NOGA
PESMICE O ZIMI IN NOVEM LETU
137. BINGALE BONGALE (Mira Voglar)
JESENSKE PESMI
138. BOTRA JESEN (Janez Kuhar)
139. AH, KAKO SO GRDI Z MANO (Lojze Krakar)
140. ANČKA BANČKA (Ljudska)
141. BALONČEK (Janez Kuhar)
142. BEŽIMO, TECIMO (ljudska)
143. BINČEK IN KOS (Janez Bitenc)
144. ČIČIPHU (Mira Voglar)
145. ČUDEŽNA KRILA (Janez Bitenc)
146. IŠČEMO MEDVEDKA (Janez Bitenc)
147. KAM, BARČICA KAM? (Janez Bitenc)
148. KJE JE LUNA (Janez Bitenc)
149. KRALJIČEK (Janez Bitenc)
150. LUNA IN KLAVIR (Janez Bitenc)
151. LUNA NA LADJICI (Janez Bitenc)
152. LUNA SANJA (Janez Bitenc)
153. LUNIN ROJSTNI DAN (Janez Bitenc)
154. LUNA ZASPANKA (Janez Bitenc)
155. MATJAŽEK IN LUNA (Janez Bitenc)
156. MEDVEDEK Z BALONČKOM (Janez Bitenc)
157. MEDVEDJI ORKESTER (Janez Bitenc)
158. MEDVEDKA (Janez Bitenc)
159. MEDVEDKOVO KOSILO (Janez Bitenc)
160. MESEC RADOVEDNEŽ (Janez Bitenc)
161. NA POT (Janez Bitenc)
162. RIBIČ (Janez Bitenc)
163. ROŽA NA SKALI (Janez Bitenc)
164. STEKLENI GRAD (Janez Bitenc)
165. V PRISTAN (Janez Bitenc)
166. ZVEZDICA V MORJU (Janez Bitenc)
IZŠTEVANKE IN IGRICE
167. KUHINJA V PESKOVNIKU (Maja Planinc)
168. NA KOLENU (Oton Župančič)
169. NAŠA ŠPELA (ljudska)
170. SINKO ŠTEJE (Miroslav Košuta)
171. SONČEK SIJE (ljudska)
172. TRARA TRARA (ljudska)
173. MOJČINA PESEM (Marjan Kozina, Fran Milčinski)
PESMICE O ZIMI IN NOVEM LETU
174. SLEDI (Damjana Kenda Hussu)
175. KAJ VSE ZNAMO (Janez Bitenc)
176. KUŽEK MALI (M. Aparnik)
177. MUREN, PRIDI IZ LUKNJICE (ljudska)
178. NAGAJIVKA (Danilo Gorinšek)
179. PADAJ, PADAJ MILI DEŽEK (Mila Voglar)
180. NIČ NE JOKAJ, SESTRICA (J. Haydn / J. Humar)
181. O ZELENEM, RUMENEM IN BELEM ZAJČKU (Janez Bitenc)
182. PETELINČEK JE NA GORO ŠEL (ljudska)
183. PLEZA MUCEK (Neža Maurer)
184. SREČO SMO NAŠLI (Janez Bitenc)
185. ŽABEC KUKEC (Janez Bitenc)
UGANKE (1 – 261)
1. PRSTKI
PRVI PRAVI JEJMO,
DRUGI PRAVI PIJMO,
TRETJI PRAVI, KJE BOMO PA VZELI,
ČETRTI PRAVI V MAMINI SKRINJI,
PETI PRAVI JAZ BOM PA MAMICI POVEDAL.
POK POK POK .
2. PESEM PRSTKOV
PRVI PRAVI: JEJMO IN SE DOBRO IMEJMO.
DRUGI PRAVI: PIJMO IN SE VESELIMO.
TRETJI PRAVI: KJE DOBIMO,
DA TREBUŠČKE ZDEBELIMO?
ČETRTI PRAVI: V KAŠČO VLOMIMO,
MAMICI VZEMIMO.
PETI IZ ZIBKE GLEDAL, MAMI VSE POVEDAL.
PA REČEJO BRATCI: TEPMO GA,TEPMO GA,
TEPMO GA.
3. PRSTKI
PALČEK PRAVI – JEJMO, JEJMO,
KAZALČEK PRAVI – PIJMO,PIJMO,
SREDINČEK PRAVI – JA, SAMO KJE DOBIMO?
PRSTANČEK PRAVI – MAMICI V SKRINJICI VZEMIMO,
MEZINČEK PA JE IZ ZIBKE GLEDAL,
PA VSE MAMICI POVEDAL.
TITITI MEZINČEK TI,
KER SI MAMICI POVEDAL.
4. ENCI BENCI NA KAMENCI – Roman Gašperin
TA JE V VODO PADEL,
TA GA JE VEN IZVLEKEL,
TA GA JE IZ OBLEKCE SLEKEL,
TA GA JE DAL V POSTELJCO AJAT,
TA JE PA MAMICI POVEDAL,
POL SO GA PA TA, PA TA, PA TA PA TA NABUTAL,
TI TI TI, KAJ SI PA MAMICI POVEDAL.
5. ZA ROJSTNI DAN – Medvedek Pu
KO ZA TEMNIMI GORAMI,
SONČECE ZAIDE,
K TVOJI BELI POSTELJICI
VEVERIČKA PRIDE.
PA TI ČISTO TIHO,
NA UHO ZAŠEPEČE,
LJUBO DRAGO DETECE,
MNOGO, MNOGO SREČE.
6. MIC MUC, MIC MAC
MIC MUC, MIC MAC, DVE MAČICI
POVZDIGNETA GOR TAČICI.
IN MUC KRIČI IN MAC KRIČI:
MARIČKA, MAMA NE PUSTI!
Mi je pa v spominu še ena pesmica, kjer se Marička igra z vžigalicami, ampak žal samo še refren, tako da… Všeč mi je ideja, da bi zbrale stare otroške pesmice, se mi zdi, da kar zadiši po babicah… – poli99
7. SNEŽINKE
Tiho, čisto tiho, stopajo copatki.
Gazijo po snegu trije majhni škratki.
Domek je še daleč, zebe jih v ušesa,
huda teta zima nanje sneg potresa
Prvi se zmrduje, sneg je huda reč.
Drugi obupuje, kje je naša peč.
Tretji ne posluša, v žep lovi snežinke,
rad bi si najlepšo hranil med spominke.
Nič mu ne povejmo, da se bo stopila,
da se v dežno kapljo, kmalu bo prelila.
Naj otresa hlačke, smeje se čez breg
in lovi v ročice drobni beli sneg.
Pesmico si brundam po spominu iz enega lušnega otroškega CD-ja, zato vam avtorja žal ne morem napisati. Pesmica se je zjutraj prikradla vame, ko jo je prepeval moj sine in kar noče oditi iz spomina … naj tudi vam pričara skomine na beli snegec in vam polepša dan … Medi Pu
8. SANKAŠKA POLKA (Čuki)
Zima, bleda starka, je snega nasula
drevje v bele čevlje zopet je obula.
Z belo je preprogo travnik pogrnila,
a veseli potok ves leden molči.
Ptički pa na vejah žalostno čebjajo,
niso nič veseli, nič se ne igrajo.
Le mladina vriska, sanke že pripravlja,
a snežen možic že za vasjo stoji.
Fantič mlad prisanka se, švc… izza ovinka,
a za njim boječe se stiska mala Tinka.
Tam na klancu za vasjo danes je vse živo,
vsa mladina sanka se, zima je že tu.
9. SNEŽINKA MARINKA
SNEŽINKA MARINKA
IMA SESTRIC OBILO,
SO OTROKOM POZIMI
NAJLEPŠE DARILO.
RAJAJO, PLEŠEJO
IN SE VRTIJO,
DOKLER NA ZEMLJO
SE NE SPUSTIJO.
SNEŽINKA MARINKA
PA SI NAJBOLJ ŽELI,
DA SE NA ______ (OTROKOVO IME)
NOSKU STOPI.
Ker še ni ta pravih snežink, pa vam pošiljam še jaz eno. Lep Miklavžev večer vam želim, Tina
10. PRIMORSKA (povedal Bernard T.)
T’m gwori n’ gwori, (Tam gori na gori,)
pr’ svjtm Mhwori, (pri svetem Mohorju,)
s’m tjekla, s’m pala, (sem tekla, sem padla,)
n’rdilu štrbunk! (je naredilo štrbunk!)
11. PUSTITE NAM TA SVET
PUSTITE NAM TA SVET,
NEDOLŽEN IN DRUGAČEN,
DA VSAK, KI VANJ JE UJET,
BO ČIST IN NEPOPAČEN.
Je to mogoče ta…? – Medvedek Pu
12. ČE VPRAŠA TE KDO – Janez Bitenc
ČE VPRAŠA TE KDO
HEJ, BRATEC KAKO?
PO LESU POTRKAŠ
IN REČEŠ LEPO.
Upam, da je to to. LP – Simis
13. SNEŽAK
POLOŽIMO NA TLA KEPO SNEGA,
POGLEJTE, SNEŽAK ŽE NOGE IMA,
ŠE TREBUH IN GLAVO IN NOS IN OČI
IN ŽE SE SNEŽAK VESELO SMEJI.
POKUKA ŠE SONCE IZZA OBLAKA,
S TOPLIMI ŽARKI BOŽA SNEŽAKA,
SNEŽAK SE PRESTRAŠI, MOČNO ZAKRIČI:
OJ, SONČECE LJUBO, TO ME BOLI!
HITRO SE SONCE SKRIJE ZA OBLAK,
ŽARKOV BOJI SE SNEŽENI JUNAK,
ČE SE GA SONCE PRIJAZNO DOTIKA,
OSTANE OD NJEGA LE LUŽA VELIKA.
Kar naprej pojemo eno o snežaku… – deka
14. MAMA, TI SI PESEM ŽIVLJENJA
MAMA, TI SI LJUBEZEN,
KI BREZ TELEFONA V DALJAVO
SLIŠIŠ KLIC SRCA…
MAMA, TI SI LJUBEZEN,
KI TI LASTNA BOLEČINA NE
PREŽENE MISLI NA DRUGE…
MAMA, TI SI LJUBEZEN,
KI ZAČUTI VSAKO STISKO
OTROŠKEGA SRCA.
MAMA, TI SI IME,
KI V SRCU NIKDAR NE UMRE…
MAMA, TI SI IME,
KI GA PONAVLJA SRCE…
MAMA, TI SI IME,
KI VEČNA ZAHVALA MU GRE…
MAMA, TI SI TOPLA, NEŽNA DLAN,
MAMA, TI SI NASMEH, KI POLEPŠA DAN,
MAMA, TI SI PESEM ŽIVLJENJA.
Z upanjem, da ti bo v pomoč, Anaya
15. ENO BOUHCO LJUBIM
ENO BOUHCO LJUBIM,
V MOJI SRAJČKI SPI,
KAMOR GREM, ME SPREMLJA,
MENE VSE SRBI.
ČAKAJ, ČAKAJ BOUHCA,
DA TE ULOVIM,
STRL TI BOM GLAVCO,
ZLOMU VSE KOSTI.
Jaz znam uno… – xena
16. NA NEBU ZVEZDIC JE MILIJON
NA NEBU ZVEZDIC JE MILIJON,
VSA NOČ JE RAZSVETLJENA.
MILIJON JE PTIC,
MILIJON CVETLIC –
A MAMICA LE ENA!
Da te kar prijetno pri srcu stisne ! LP Vanja
17. GUSARSKA – Romana Kranjčan
MI SMO STRAŠNI GUSARJI,
STRAH, TREPET MORJA,
MI SMO STRAŠNI GUSARJI,
VES SVET NAS POZNA.
SKOZI BITKE IN NEURJA
NAŠA SLAVNA LADJA PLUJE,
KAPITAN NAŠ ENOOKI
PA NAČRTE NORE KUJE.
HEJ, HAJ, HEJ, HAJ
MI SMO GUSARJI!
HEJ, HAJ, HEJ, HAJ,
MI SMO GUSARJI!
VSA POSADKA JE IZBRANA,
LE NAŠ KUHAR, TA JE JOJ!
NE NAPOLNI TI TREBUHA,
LAČEN SPAT BOŠ ŠEL NOCOJ.
ŽGANCI KAKOR ŽAGOVINA
IN BETONSKI SO POLPETI
IN POLENTA, DA TE FENTA
GUMIJASTI SO ŠPAGETI.
PAZI, PAZI, KUHAR DRAGI,
DA NE PADEŠ NAM ČEZ KROV,
ČIMPREJ SE NAUČI KUHAT,
AL’ PA PLAVAL BOŠ DOMOV!
HEJ, HAJ, HEJ, HAJ….
MI SMO STRAŠNI GUSARJI…
Besedilo nam je še ostalo… Lep dan! – Vladka
18. ENO ROŽCO LJUBIM
ENO ROŽCO LJUBIM,
V MOJEM SRČKU SPI,
KAMOR GREM, ME SPREMLJA,
V MENI SE SMEJI.
DOM NJEN PRI OTROCIH IN PRI DELU JE,
LJUBA ZADOVOLJNOST ROŽCI JE IME.
PA SO VČASIH DJALI:
“SREČA JE BLAGO!”,
MEN’ JE ZADOVOLJNOST
LJUBŠA KOT ZLATO.
TAM, KJER MIR PREBIVA,
SE PRAV SLADKO SPI,
NAJ SI BO NA SLAMCI
AL NA PERNICI.
Obstaja še tretja kitica, pa je jaz ne znam več. Je pa to ena prastara pesem, meni jo je pela moja babica, njej pa njena (!) In ima eno zvrhano mero modrosti v sebi! Tudi jaz jo pojem sinkotu in je ena njegovih najljubših. – Skr bna
19. ENO ROŽCO LJUBIM
ENO ROŽCO LJUBIM,
V MOJEM SRČKU SPI,
KAMOR GREM, ME SPREMLJA,
V MENI SE SMEJI.
DOM NJEN PRI OTROCIH IN PRI DELU JE,
LJUBA ZADOVOLJNOST ROŽCI JE IME.
V KRIŽIH IN TEŽAVAH ROKO JI PODAM,
NA POTEH ŽIVLJENJA JO ZA VARHA IMAM.
UBOGA TI SKOPUŠKA,
SPRAVLJAŠ VKUP BLAGO
MEN JE ZADOVOLJNOST
LJUBŠA KOT ZLATO!
V SOBI MI KRALJEVI ZIBKA TEKLA NI,
VENDAR SONCE SVETI V MOJI IZBICI.
TAM, KJER MIR PREBIVA, SE PRAV SLADKO SPI
NAJ SI BO NA SLAMCI AL NA PERNICI.
Jaz se pa spomnim takole: pač po spominu, ko so jo še vrteli na radiju: – šestica
20. OČKA KORENJAK
KO SE ZVEČERI,
PRI NAS DOMA NIHČE NE SPI,
LE STRAHOVI PRAV GLASNO SMRČIJO,
SE NIKOGAR NE BOJIJO.
JAZ PA NOČEM IN NE MOREM SPATI,
DOKLER SE PRED VRATI
NE POJAVI VELIK IN MOČAN,
KOT NAJVEČJI VELIKAN.
ME V NAROČJE VZAME
IN TESNO OBJAME,
ALI VESTE KDO JE TA JUNAK?
MOJ OČKA, OČKA KORENJAK.
Ko ste že pri očkih, tudi naša deklica je ob zaključku na materinskem dnevu, ki so se ga udeležili vsi krajani recitirala še pesmico za očke, ker bi bili drugače prikrajšani – saj imajo naši otroci radi tudi očke in ne le mamice – POLONA
21. NAJBOLJŠI OČKA
MOJ OČKA JE NAJBOLJŠI OČKA,
ZATO, KER ME NIKOLI NE POFOČKA,
KO GREVA SE SKRIVALNICE IGRAT.
IN KADAR NA SPREHODU SE UTRUDIM,
NEMUDOMA ME POSADI ZA VRAT.
MOJ OČKA JE NAJBOLJŠI OČKA,
SAJ VSE MI VRAGOLIJE OPROSTI
IN VEDNO MI KUPUJE SLADKARIJE,
ČEPRAV POTEM SE MAMA NANJ JEZI.
MOJ OČKA JE NAJBOLJŠI OČKA,
KER ZJUTRAJ, KO GREM V VRTEC,
MI VEDNO ČOPKE NAREDI
IN KER POPOLDNE SE IZ SLUŽBE
STRAŠANSKO MU DOMOV MUDI.
MOJ OČKA JE NAJBOLJŠI OČKA,
KER VSAK VEČER MI PRAVLJICO POVE
IN LAHKO NOČ S POLJUBČKOM MI ŽELI:
“SLADKO ZASPI MOJ MALI ŠKRAT!”
IN KO ODIDE, LUČ UGASNE,
A NIKDAR NE ZAPRE DO KONCA VRAT.
LP Vanja
22. DEŽEK PADA – izštevanka
DEŽEK PADA TIP, TIP, TIP (s prsti ropotaš)
MOČ POLJE MOČI HRIB.
TOČA VSUJE SE Z NEBA (tolčeš s pestmi)
TRIPA TROPA ROPOTA.
LIRE LAJ V SONČNI SJAJ
BOŽA AJ AJ AJ. (pobožaš otroka).
23. MATIJA MATAJA
MATIJA MATAJA
HRUŠKE PRODAJA.
HRUŠKA MU ZGNIJE,
MATIJA PA VPIJE.
24. SPANEC – Machio Mado (prevod Janja Majcen)
Ponoči,
ko se tiho
dvoje okenc mojega telesa zastre,
se tudi dvoje okenc
vseh bitij vseh vrst,
tistih na nebu,
tistih v morju in na kopnem,
prav narahlo zastre.
Da se ne bi slučajno kakšne sanje
pomešale s kakšnimi drugimi.
25. PESEM – Machio Mado
Ptiček,
se kaplja rose
izpod neba srebri?
Je cvetni popek pesmi?
Daj, da te pobožam,
majčkeno, samo z očmi.
26. CIGU MIGU (ljudska)
Cigu Migu
mačke strigu,
rep odrezal,
vrgel stran.
27. SNEGULJKA – Bina Štampe Žmavc
Živa se igra, da je mrtva
Sneguljka z rožnimi brsti…
In trije kraljeviči potrti
klečijo ob njeni krsti…
Živa pa – kot da ni živa –
niti ne migne s prsti.
Dokler ne poljubi je Živko,
zadnji kraljevič v vrsti.
Potlej oživi kot kraljična
in teka z Živkom po trati,
a druga dva kraljeviča
morata na delo s škrati.
28. KROKODIL
LENO HODI, LENO PLAVA,
LENO SONČI SE OB VODI.
KROKO, KROKO, KROKODIL,
KROKO, KROKO, KROKODIL.
KO PA SONCE GRE ZA OBLAKE,
SOLZE TOČI, TOČI TAKE.
KROKO, KROKO, KROKODIL,
KROKO, KOROKO, KROKODIL.
29. ČRN MOŽ
PO CESTI GRE EN ČRN MOŽ,
ČRN MOŽ, ČRN MOŽ.
NA RAMI NESE VELIK KOŠ,
VELIK KOŠ, VELIK KOŠ.
V KOŠU, KOŠU PA TRIJE BELI MUCKI SPE.
V KOŠU, KOŠU PA TRIJE MUCKI SPE.
30. SRNICA MALA
SRNICA MALA
KAJ SI ŽE VSTALA
IN POKAZALA UŠESKA MI DVA?
FANTKA JE UZRLA
IN JO UCVRLA
V GOZDIČ ZELEN, KJER SVOJ DOMEK IMA.
31. KUŽEK MALI
KUŽEK MALI, BOBI ZALI,
DAJ POKAŽI TAČKE MI.
ČE PA NOČEŠ, POTLEJ PAZI,
DA TE FANTEK NE DOBI.
KUŽEK MALI SE JE USTRAŠIL
IN POKAZAL TAČKE MI.
ENO BELO, DRUGO ČRNO,
ZRAVEN PA ŠE REPEK SIV.
32. ČRNI KOS
LEPO MI POJE ČRNI KOS, HA, HA, HA, HA.
LEPO MI POJE ČRNI KOS,
OJ ČRNI KOS, OJ ČRNI KOS.
TAM, V ZELENEM BUKOVJU, HA, HA, HA, HA.
TAM, V ZELENEM BUKOVJU,
OJ BUKOVJU, OJ BUKOVJU.
PRIŠLA STA PA JAGRA DVA, HA, HA, HA, HA.
PRIŠLA STA PA JAGRA DVA,
OJ JAGRA DVA, OJ JAGRA DVA.
DA BI KOSA STRELJALA, HA, HA, HA, HA.
DA BI KOSA STRELJALA,
OJ STRELJALA, OJ STRELJALA.
KOS JE BIL TEH ŠPASOV SIT, HA, HA, HA, HA.
KOS JE BIL TEH ŠPASOV SIT,
TEH ŠPASOV SIT, TEH ŠPASOV SIT.
POJ`TA JAGRA SE SOLIT, HA, HA, HA, HA.
POJ`TA JAGRA SE SOLIT,
OJ SE SOLIT, OJ SE SOLIT.
Malo sem pregledovala tvojo zbirko pesmic za otroke in sem se jih spomnila še nekaj, ki smo jih mi peli v vrtcu. Žal ne vem avtorjev in točnih naslovov pesmic, upam pa tudi, da nisem v teh 25 letih kakšne kitice pozabila. Pravkar si jih pojem. Upam, da slišiš. :-)))) – popek (29-32)
33. TRI DNI PA POL
TRI DNI PA POL
NE GREMO ŠE DOMOV.
DOMA SO STARI DEDI
SO SITNI KOT MEDVEDI.
TRI DNI PA POL
NE GREMO ŠE DOMOV.
DOMA SO STARE BABE
SO SITNE KAKOR ŽABE.
Zdajle mi je še eno pesmico povedala nečakinja, naslova ne vem, mogoče jo katera od vas že pozna. Pa veliko pesmic. – Maja
34. PRVIČ V ŠOLI
OD SVOJE DRAGE MAMICE
SEM V NOVI DOM PRIŠEL.
V NJEM PISAL, RISAL,
ČITAL BOM IN ŠTEL.
IN PESMICE IN PESMICE
SE PETI BOM UČIL,
DA Z NJIMI SVOJO MAMICO
BOM KDAJ RAZVESELIL.
35. JESEN
VETER PIHA, LISTJE PADA
ŽE DREVESA GOLA SO.
LISTJE GRABIM V KOŠEK TLAČIM,
NESEM GA ZA KRAVICO.
LASTOVICE DROBNE PTICE,
SKUPAJ SO SE ZBRALE VSE,
DA JIH MRAZEK TU NE NAJDE
V TOPLE KRAJE ODLETE.
36. PESMICA O SNEGU / ZIMSKA (Janez Bitenc)
S SIVIH OBLAKOV NA DOL IN BREG
PADA, PADA BELI SNEG.
V TOPLIH KOŽUŠČKIH IN NA SANEH,
MALČKI DRSE PO BELIH TLEH.
V BREGU ZA HIŠO SNEŽAK STOJI,
MALČKE GLEDA, GOVORI.
PADAJ, LE PADAJ BELI SNEG,
DA BO NA BREGU VRISK IN SMEH.
37. TI SI MOJ SONČEK – Agropop
SKROMEN SEM FANTIČ IZ HRIBOVSKE VASI,
RAD BI SE OŽENIL, A NOBENE ZAME NI,
CELE DNEVE SE PO VASI S TRAKTORJEM PODIM,
GLEDAM MLADE PUNCE, A NOBENE NE DOBIM.
IN ČAKAM IN ČAKAM IN KRAVE MUKAJO,
IN ČAKAM IN ČAKAM ŠE PUJSI JOKAJO.
A VŠEČ MI JE MICI S SOSEDNJE VASI,
NJO BI VZEL, ZATO POJEM JI:
TI SI MOJ SONČEK, MOJ ZLATI SONČEK,
S TEBOJ SEM SREČEN, S TEBOJ SEM MLAD.
IN ČE NE VEŠ ŠE, KAKO TE LJUBIM,
NAJ POVEM TI, IMAM TE RAD.
LEPO SEM SE OBLEKEL, V VAS SEM SE PODAL,
RUKNU SEM EN ŠNOPS, PUŠELC SEM NABRAL,
PREKRIŽAL SEM SE DVAKRAT, ZDAJ JE ŠLO ZARES,
BIL SEM ŽE NA VRATIH – KORAK DO NEBES.
ODPRLA MI JE MICI, LEPA KOT TRIGLAV,
OPOJNO JE DIŠALA PO VONJU MLADIH KRAV,
ZAVRISKAL SEM OD SREČE, PETELIN JE ZAPEL,
O, DRAGA MOJA MICI, JAZ BI TE VZEL. JE-E
MICI, MICI, O MOJA MICI,
MICI, MICI, BODI MOJA MICI,
MICI, MICI, O MOJA MICI,
MICI, MICI, BODI MOJA MICI.
TI SI MOJ SONČEK, MOJ ZLATI SONČEK,
S TEBOJ SEM SREČEN, S TEBOJ SEM MLAD.
IN ČE NE VEŠ ŠE, KAKO TE LJUBIM,
NAJ POVEM TI, IMAM TE RAD.
MICI SEM POROČIL, SREČNA SVA BILA,
OTROKE SVA IMELA, HIŠO IN ŠE PSA,
A KMALU JE MINILA VSA ROMANTIKA,
DRUGAČE SE KONČALA BO TA PESMICA.
OD DOMA SEM UHAJAL REDNO VSAK VEČER,
ZATO SE JE DOMA VNEL VÉLIKI PREPIR.
ZA MLADIMI SEM KIKLAMI GLEDATI ZAČEL,
ZA MLADO JOŽEFINO ZDAJ SEM SE OGREL
IN ZDAJ NEŽNO POJEM
JOŽI, O JOŽI, LJUBIM TE, JOŽI, JOŽI, O JOŽI.
TI SI MOJ SONČEK, MOJ ZLATI SONČEK,
S TEBOJ SEM SREČEN, S TEBOJ SEM MLAD.
IN ČE NE VEŠ ŠE, KAKO TE LJUBIM,
NAJ POVEM TI, IMAM TE RAD.
TI SI MOJ SONČEK, MOJ ZLATI SONČEK,
S TEBOJ SEM SREČEN, S TEBOJ SEM MLAD.
IN ČE NE VEŠ ŠE, KAKO TE LJUBIM,
NAJ POVEM TI, IMAM TE RAD.
Tu sem ti prekopirala celotno besedilo, morda si ti želela le refren, a morda ti bo celotno besedilo tudi v kakšno pomoč. – Vodnarka
38. PALČKI GREDO NA IZLET – Janko Moder
VSI PALČKI POLŽA VPREŽEJO
IN SEDEJO V KOČIJO;
NA MORJE JO UREŽEJO:
“HEJ, MUŠNICE, ADIJO!”
PO VODI SE VOZARIJO
V OREHOVIH LUPINAH,
MED LOKVANJI KRMARIJO
PO ŽABNATIH PLITVINAH.
“POMOČ! POMOČ!” KRIČE VSE VPREK
“KER PLAVATI NE ZNAMO!”
ZELENA ŽABA JIH NA BREG
REŠUJE ŠTUPORAMO.
GOSTIJO POTLEJ NAREDE
IN GODEV VNETO GODE.
NA PLESU BRUSIJO PETE
IN PRAZNIJO POSODE.
ZVEČER SE NA MOČVIRSKI SLAK
NAVEŽE DRUŽBA MALA,
DOMOV ODPELJE RACMAN VLAK,
KER POLA STA ZBEZLJALA.
IN KO SE SREČNO VRNEJO
Z NEDELJSKEGA IZLETA,
KRESNICE BRŽ UTRNEJO
KAR JIH PO GOZDU LETA.
Do ene sem se uspela dokopat, ostale sledijo drugič. Tale je ena simpatična kartonka, na vsaki strani ena kitica in ustrezna (zelo simpatična) ilustracija. – majav
39. KAJ DELAJO ŽIVALI POZIMI
KAJ DELAJO POLHI POZIMI,
KO DOL IN BREG POKRIJE SNEG,
KAJ DELAJO POLHI POZIMI?
SPIJO, SPIJO, GLEJ TAKO.
KAJ DELAJO ŽABE POZIMI,
KO DOL IN BREG POKRIJE SNEG,
KAJ DELAJO ŽABE POZIMI?
SPIJO, SPIJO, GLEJ TAKO.
KAJ DELAJO JEŽI POZIMI,
KO DOL IN BREG POKRIJE SNEG,
KAJ DELAJO JEŽI POZIMI?
SPIJO, SPIJO, GLEJ TAKO.
KAJ DELAJO PA MEDVED POZIMI,
KO DOL IN BREG POKRIJE SNEG,
KAJ DELAJO PA MEDVED POZIMI?
SPI, SPI, GLEJ TAKO.
40. ŽIGA ŽAGA
ŽIGA ŽAGA, ŽIGA ŽAGA
IZ GOZDA SEM ODMEVA.
ŽIGA ŽAGA, ŽIGA ŽAGA
KDO TAKO PREPEVA?
ŽIGA ŽAGA, ŽIGA ŽAGA
OČKA DRVA ŽAGA.
ŽIGA ŽAGA, ŽIGA ŽAGA
SINEK MU POMAGA.
ZDAJ PA HITRO, ZDAJ PA HITRO
DRVA NALOŽIMO.
Z NJIMI MRAZEK, Z NJIMI MRAZEK
S HIŠE NAPODIMO.
41. PUSTNA
TRALALA, HOPSASA,
PUSTNE SMO ŠEME,
TRALALA, HOPSASA,
NIČ NISMO LENE.
TRALALA, HOPSASA,
MI SE VRTIMO,
TRALALA, HOPSASA
IN VESELIMO.
42. POMLADNA
NA POLJU ROŽICE CVETO,
NA DREVJU PA PTIČKI POJO,
Z NEBA NAM SIJE SONČEK ZLAT,
ŽE PRIŠLA JE K NAM POMLAD.
IZ GOZDA SEM PA ZNANI GLAS
NAZNANJA, DA PRIŠLA JE V VAS
SPET DROBNA MILA KUKAV`CA,
SRCA MOJ`GA LJUBICA.
43. BOBENČEK
BAMBERBAM, BAMBERBAM,
BOBENČEK MI JE IME,
BAMBERBAM, BAMBERBAM,
TU STA PA ŠE PALČKI DVE.
BAMBERBAM, BAMBERBAM,
ČE VAM NI KAJ PRAV, GOSPOD,
BAMBERBAM, BAMBERBAM,
JO POPIHAMO OD TOD.
44. PRSTKI
PALČEK JE ZBOLEL.
TA (KAZALČEK) GA IMA RAD,
TA (SREDINČEK) GA DAJE SPAT,
TA (PRSTANČEK) MU ŽGANČKE SKUHA,
TA (MEZINČEK) MU VSE POJE.
45. SLADOLED
Po kosilu, po večerji,
prija sladoled…
46. GOS
GAGAJ, GAGAJ GOS,
DEDEK HODI BOS,
BABICA GA JE SEZULA,
SAMA SE OBULA.
Zadnji dve pesmici sem napisala po spominu, zato ne vem, če je naslov pravi… Našla sem moj zvezek za glasbeno vzgojo iz prvega razreda. Notri je kar nekaj pesmic… Najbolj pa so me razveselile risbice, ki sem jih narisala kot 7 letna punčka. – popek (37 – 46)
47. MALI BITLES (po spominu zapisala Vida T. V.)
O, jaz sem mali bitles, kitaro rad igram,
frizerji me lovijo, ker dolge lase imam.
Pa pride povabilo, pa pride poštar k nam,
a v povabilu piše, k frizerju sem poslan.
Vsi robčki so že mokri od moj’ga jokanja,
a meni so pa rekli: »Ti buča, biteljska!«
48. MARTINOV LULČEK – Andrej Šifrer
Majhna svečka, ki ni iz voska,
prilezla je naš’mu Martinu iz noska, majhnega noska.
V temi vidim dve majčkeni lučki
pa prilepim Martinu, en’ga lubčka na učki, majčkeni lučki.
Martinov lulček, je kot metuljček,
je kot metuljček sredi trav.
Ko bo zrastel, ta mali lulček,
postal bo velik kot Triglav.
Streha se trese, naš mulc pa kriči,
ko majhen zobek na svobodo hiti, to pa boli!
Nobelovo nagrado bom dal za zaslugo
temu geniju, ki je iznašel dudo, dudo za male.
A njegov oči zvoni po toči,
njegov metuljček zdaj živi v puščav’.
Martinov lulček, je kot metuljček,
je kot metuljček sredi trav.
Ko bo zrastel, ta mali lulček,
postal bo velik kot Triglav.
Majhen lulček sredi trav,
velik lulček kot Triglav.
Martinov lulček…
Blagor Martinu, saj njegov lulček
bo še metuljček sredi trav.
49. SLIŠALA SEM PTIČKO PET’ – ljudska
SLIŠALA SEM PTIČKO PET’, ZAPELA JE KU-KU.
K’TERA MORA NEK’ TO BIT’, KI POJE TAK LEPO?
TO JE GOTOVO KUKAV’CA,
JE MOJ’GA SRCA LJUBICA.
KUKU, KUKU, KUKU, KUKU,
TAKO JE KUKALA.
DEKLE PASLA JE OVCE, ZAČELA ZVEZDE ŠTET’.
RADA B’LA BI ZVEDELA, KEDAJ BO TREBA UMRET’.
ZGLASILA SE JE KUKAV’CA,
PRAV ŽALOSTNO ZAKUKALA.
KUKU…
KAJ TE BOM POSLUŠALA, ZA NORCA ME IMAŠ,
SEM TE DOST’KRAT SLIŠALA, VEM, KAKŠEN GLAS IMAŠ.
A KUKAV’CA JE KUKALA, NA VEJI SE JE GUGALA.
KUKU…
50. DVIGA PLAMEN
DVIGA PLAMEN SE IZ OGNJA
TABORIŠČA NAŠEGA,
KI POD GORO MIRNO SPAVA
SREDI GOZDA TEMNEGA.
TAM ŠOTORI SE BLEŠČIJO,
PRAPOR SREDI NJIH VIHRA
IN OZNANJA VSEJ PRIRODI,
KJE JE TABORNIK DOMA.
POSLUŠAJTE, BRATJE, SESTRE
GOZDA JELOVEGA SPEV,
PESEM VELIKE PRIRODE
TIHI GORSKI NJEN ODMEV.
51. LE SEKAJ, SEKAJ SMREČICO – ljudska
LE SEKAJ, SEKAJ SMREČICO,
TIDREJA, DREJA, TI DROM.
DA SI BOŠ STESAL BARČICO,
TIDREJA, DREJA TI DROM.
JE SMREČICA POSEKANA, TRIDEJA…
JE BARČICA PRIPRAVLJENA, TIDREJA…
JE BARČICA PRIPRAVLJENA, TIDREJA…
NA MORJE JE POSTAVLJENA, TIDREJA…
ODRIN, ODRIN OD KRAJA PREČ, TIDREJA…
NE BOŠ ME VID’LA, LJUB’CA VEČ, TIDREJA…
JE BARČICA ZAPLAVALA, TIDREJA…
JE DEKLICA ZAJOKALA, TIDREJA…
SKLENILA BELE JE ROKE, TIDREJA…
TOČILA GRENKE JE SOLZE, TIDREJA…
52. LIPA ZELENELA JE – ljudska
LIPA ZELENELA JE
TAM V DIŠEČEM GAJU,
S CVETJEM ME POSIPALA,
D’JAL SEM, DA SEM V RAJU
VEJE RAZTEZAVALA
K NEBU JE VISOKO,
MENI PA JE DO SRCA
SEGALA GLOBOKO.
PTIČICE JE LIPICA
V SENČICO VABILA,
KADAR LEŽAL SEM POD NJO,
ME JE OHLADILA
ZDAJ PA ŽE JE REVICA
SKORAJ OVENELA,
CVETJE, LISTJE ZELENO
ZIMA JI JE VZELA
SPAVAJ, DRAGA LJUBICA!
VEČNO NE BOŠ SPALA,
NOVA POMLAD ZELENA
NOV BO CVET POGNALA.
ZOPET BODO PTIČICE,
PTIČICE VESELE,
PESMI NAM PREPEVALE,
PESMI ŽVRGOLELE.
53. PRIŠLA BO POMLAD – ljudska
PRIŠLA BO POMLAD, UČAKAL BI JO RAD
DA BI ZDRAV, VESEL, LEPE PESMI PEL.
TO ME VESELI, TRAV’CA ZELENI,
DROBNA PTIČICA PA ŽVRGOLI.
PRIŠLA KUKAV’CA, MOJA LJUBICA
IN BO KUKALA IN PREPEVALA.
KUKALA KUKU, PEVALA TAKO,
DA BI VEDNO NAM TAK’ LUŠTNO B’LO!
54. HIMNA MEDVEDKOV IN ČEBELIC
RAD MEDVEDEK SE SMEJI,
BRUNDA, BRUNDADA,
DELA, PA SE NE BOJI
BRUNDA, BRUNDADA.
VSE MEDVEDKA VESELI, VESELI,
KAR NARAVA GA UČI
VSE MEDVEDKA VESELI, VESELI,
KAR NARAVA GA UČI.
MALE PA ČEBELICE,
ZUM ZUM, ZUM ZUM ZUM,
PRIDNE SO IN DELAVNE,
ZUM ZUM, ZUM ZUM ZUM.
KO V NARAVO POLETE, POLETE,
SONČECA SE VESELE,
KO V NARAVO POLETE, POLETE,
SONČECA SE VESELE.
NAŠA JE DRUŽINICA,
ZUM ZUM, BRUNDADA,
VEDNO VEDREGA DUHA,
ZUM ZUM, BRUNDADA.
KO ODRASLI BOMO MI, BOMO MI,
TABORNIKI BOMO VSI,
KO ODRASLI BOMO MI, BOMO MI,
TABORNIKI BOMO VSI.
55. AL ME BOŠ KAJ RADA IMELA – ljudska
AL’ ME BOŠ KAJ RADA IMELA,
KO BOM NOSIL SUKNJO BELO,
SABLJICO PRIPASANO,
PUŠKICO NABASANO?
JAZ BI TE ŽE RADA IMELA,
KO BI LE SIROTA SMELA,
PA MI OČKA IN MAMCA BRANIJO,
KER IMAŠ PREMAJHNO KAJŽICO.
KAJŽICA RES NI VELIKA,
PA SEM FANTIČ, KOT SE ŠIKA.
ČEZ EN MESEC AL PA DVA
SE BOŠ TI ZA MANO JOKALA.
JAZ SE ŽE NE BOM JOKALA,
SI BOM RAJŠI DRUZGA ZBRALA,
TACGA K’ ‘MA ZADOST’ BLAGA,
HIŠICO PA V ŠTUKA DVA.
K’TERI IMA VISOKE HIŠE,
TIST’ PA TEBE NE POIŠ’E.
K’TERI IMA ZADOST’ BLAGA,
TIST’ PA TEBE NE POZNA.
V CAJTENGAH JE DOST OGLASOV,
SI BOM ZBRALA TACGA, K’ MI BO PASOV,
PA NAJ BODE STAR AL’ MLAD,
DA JE LE ZADOST BOGAT.
KAJ SE BOŠ TI TOLK NOSILA,
KAKOR DA B’ TI SAMA BILA.
SAJ SE K’TERA ŠE DOBI,
KI JE LEPŠA KAKOR TI.
56. DOBER TEK
DOBER TEK, DOBER TEK,
VSEM VAM ŽELIM.
DOBER TEK, DOBER TEK
VSEM VAM ŽELIM
ŽLICE ZDAJ V ROKE VSI,
SAJ SMO ŽE LAČNI MI.
DOBER TEK, DOBER TEK,
VSEM VAM ŽELIM.
57. KADAR BOŠ NA RAJŽO ŠEL – ljudska
KADAR BOŠ NA RAJŽO ŠEL,
PRIDI MI POVEDAT,
DA TI BOM POMAGALA
PUNKELJČEK ZAVEZAT.
PUNKELJČEK VEZALA BOM,
MILO SE JOKALA BOM,
KER TE NE BODO VIDELE
VEČ MOJE OČI.
KADAR BOŠ NAZAJ PRIŠEL
PRIDI MI POVEDAT
DA TI BOM POMAGALA
PUNKELJČEK RAZVEZAT
PUNKELJČEK RAZVEZALA BOM,
SLADKO SE SMEJALA BOM,
KER TE BODO VIDELE
SPET MOJE OČI.
58. KAJ NAM PA MOREJO
KAJ NAM PA MOREJO, MOREJO, MOREJO
KAJ NAM PA MOREJO, ČE SMO VESEL.
CVEKE NAM TALAJO,…
NIČ NAM NE MOREJO…
59. KATJUŠA
ZACVETELE JABLANE IN HRUŠKE,
VSTALE SO MEGLICE IZNAD REK.
PRIŠLA JE NA STRMI BREG KATJUŠA,
PRIŠLA NA VISOKI STRMI BREG.
IN ZAPELA PESEM ČEZ POLJANE
O SOKOLU ŠIRNIH JE PLANJAV,
IN O NJEM, KI LJUBI GA VDANO,
KI JI PISMO DROBNO JE POSLAL.
TI LETIŠ OD DRUGIH PTIC HITREJE,
MOJO PESEM NESI V DALJNI KRAJ,
PARTIZANU, KI NAM BRANI MEJE,
LEP POZDRAV KATJUŠIN MU PREDAJ.
MISLI NAJ NA LJUBICO EDINO,
KI MU PESEM POJE ČEZ GORE.
NAJ OHRANI NAŠO DOMOVINO,
JAZ OHRANIM SVOJE MU SRCE.
60. LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI MLAD
ZAPOJMO PESEM SI VESELO,
NAJ SE RAZLEGA PREK SVETA:
LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI MLAD,
V DEŽELI KJER SO SI LJUDJE KOT BRAT IN BRAT.
IN TOPLO SONCE, KI NAS GREJE.
IN MORJE, KI POŽIVLJA KRI.
LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI MLAD.
PONESI PESEM ŠE V DALJAVO,
VSEM DRAGIM NAŠIM LEP POZDRAV.
LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI MLAD,
KJER HRABRI SO LJUDJE
IN ROD JE ZDRAV, KREPAK.
VES SVET POZNA NAS PO JUNAŠTVU,
MLADINI CVETE ZDAJ POMLAD,
LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI MLAD.
Pitka, že pišem! Ostalo dobiš jutri, nimam več časa pisat! – TAŠA (50 – 60)
MUCA PREDE NITKE ZLATE – USPAVANKE
(št. 61 – 72)
61. BAJUŠKI BAJU (Ruska uspavanka)
Spi, le spi zdaj, dete moje,
bajuški baju,
noč uspavanko ti poje,
bajuški baju.
Mesec za oblak se skrije,
bajuški baju,
v plašček sanj te svoj ovije,
bajuški baju.
V deželo sanj odtavaj,
bajuški baju,
mirno vse do jutra spavaj,
bajuški baju.
62. TULA TU (Južnoafriška (zulujska) uspavanka)
Čolnič beli se v vetru pozibava,
ptica nočna ga tiho obletava;
V kljunčku nosi pisemce z željami,
da se dete v strahu ne predrami.
Čolnič beli v kraljestvo sanj odpluje,
ptica želje po svetu vsem posuje;
da bi vsi otroci se združili,
strah, sovraštvo, jezo pozabili.
Refren:
Tula tula tu,
le sanjaj, sladko spi,
tula tula tu,
nad tabo luna bdi,
tula tula tu,
čolniček ziba te,
tula tula tu,
soj zvezd pokriva te.
63. SPAVAJ, SPAVAJ (Franz Schubert)
Spavaj, spavaj, sladka moja sreča,
tiho, tiho je utonil dan.
Naj prikliče mama ljubeča
z nežnim spevom ti najslajših sanj.
Spavaj, spavaj! Kakor mlade veje
mehka zibel ziblje se lahno.
In kot roža v zibelki smeje
v svetlem snu se mamino zlato.
64. VEČER (Marjan Šijanec)
Ptičke in travice spijo,
miška je šla že spat,
preden je sonce ugasnilo,
je že utihnil škržat.
Le veter, ki ves dan je dremal,
le veter, ki ves dan je spal,
ko pala je svetla rosa,
čez polje je pripihljal.
65. MUCA PREDE NITKE ZLATE (Keltska uspavanka)
Muca prede nitke zlate
iz svilene prejice.
Pajek plete mrežo tanko,
mrežo zlato svilnato.
Vanjo dete položimo,
dete zlato mamino.
Veter ziba mrežo tanko,
mrežo zlato svilnato.
Dete sanja sladke sanje,
stkane iz zlate prejice.
V mrežo tanko sanje ujame,
v mrežo zlato svilnato.
V njej je dete mirno, varno,
dete zlato mamino.
Veter ziba mrežo tanko,
mrežo zlato svilnato.
66. BALU, BALERI (Uspavanka s Šetlandskih otokov)
Refren:
Balu, baleri,
balu, baleri,
balu, baleri,
balu, balei.
Zvezdice zaspanke
so se prebudile,
kot cekini zlati
vse nebo prekrile.
Noč zemljo odeva,
mir nas vse preveva,
le v daljavi čriček
pesmico prepeva.
Sinek majhen rahlo
si oči pomane,
ko ga mama nežno
v naročje vzame.
67. LAHKO NOČ (Johannes Brahms)
Lahko noč, otrok moj,
zatisni oči,
že zvezdic nebroj
pokriva nebo.
Lahko noč, lahko noč,
tvoja mamica bdi,
lahko noč, lahko noč,
sanjaj, sladko zaspi.
68. VEČERNA VILA (Mehiška uspavanka)
Glej, večerna vila
sončece je skrila,
bitja iz bajk zbudila,
sanjam dala krila.
Dete umirila,
z ljubeznijo pokrila,
s srečo obdarila
za lahko noč.
69. ALI VEŠ, KOLIKO ZVEZDIC NA NEBU MIGLJA? (August Heinrich Hoffmann von Fallersleben)
Ali veš, koliko zvezdic na nebu miglja?
Ali veš, da vsaka lučka ti prinese košček sna?
Mirno spavaj, dete moje, naj ti angelček zapoje.
Ali veš, koliko zvezdic na nebu miglja?
Ali veš, da zjutraj sonce te razveseli?
Ali veš, da ptiček mali jutranjico žvrgoli?
Smeh, veselje naj te spremlja,
ko se spet nov dan začenja.
Ali veš, da zjutraj sonce te razveseli?
70. SONCE ZA GORO ZASPI (Severnoameriška (indijanska) uspavanka)
Sonce za goro zaspi,
nad šotori se zmrači, a….
Potok tiho zašumlja,
veter bajke šepeta, a…,
veter bajke šepeta.
Dete malo zaihti,
iz sladkih sanj se prebudi, a….
Mama nežno govori:
“Nič ne boj se, sladko spi, a…,
nič ne boj se, sladko spi.”
71. DODIŠI, DODIŠI (uspavanka francoskih priseljencev v ZDA)
Na sredi poljan
je cvetek droban,
mu rosa umiva
obrazek zaspan.
Na sredi neba
je luna doma,
v spremstvu se zvezdic
na sprehod poda.
Na sredi vasi
naš Mihec živi,
v zibelki mehki
brezskrbno zaspi.
Refren:
Dodiši, dodiši,
dodiši, doši do.
72. ČAS JE ZA POČITEK (Norveška uspavanka)
Čas je za počitek,
dan se je poslovil,
vse je potihnilo,
vse se umirilo.
Nič več ne sprašuj me,
sinek radovedni,
kam, zakaj in kdaj in kod
te vodi pot.
Prišle bodo gozdne vile,
aja tutaja, aj tutaj,
v sanje sladke te ovile,
aja tutaja, aj tutaj.
Kmalu novo jutro
bo temo pregnalo,
sonce pa na nebu
spet nam posijalo.
Vse boš zvedel mali
sinek radovedni,
kam, zakaj in kdaj in kod
te vodi pot.
Prišle bodo gozdne vile,
aja tutaja, aj tutaj,
te v jutro prebudile,
aja tutaja,
aj tutaj.
Pred kratkim sem dobila v roke slikanico s tem naslovom. Dobijo se pa še note, kaseta in CD. Spodaj vam prilagam besedila. Lep dan vsem. – DarjaG
73. MIŠEK FIGA (Mila Prunkova – Utva)
Kaj je videl Mišek Figa
Mišek Figa šel po svetu
v tuji nepoznani kraj.
Kaj tam videl je povedal,
ko se vrnil je nazaj,
z otoka Niga:
Tam je miška mačka snedla,
ko je žabjo volno predla.
Zajci lovce so podili,
pse gonjače postrelili.
Mravlje zid visok podrle,
žabe pa orehe trle.
Kure snedle so lisico,
srna pekla je potico,
polž je drva skupaj nosil,
medved vbogajme je prosil,
štorklje kolo so plesale,
sove so jih varovale,
slon je pesmice koval,
mrož povestice je bral,
pisala jih je kamela,
ko je ravno čas imela.
Nosorog je žogo bil,
smuke jelen se učil.
Toda čudo vseh čudes –
bilo je pa to zares! –
Pravi Mišek Figa:
Dete deda je zibalo
in je zanj plenice pralo
na otoku Niga.
Evo, tale knjigica je že od moje mame. To pesmico sem znala na pamet še kot otrok. In ko so mi jo brali, sem vsakič, ko je bila vrstica /”Mišek Figa šel po svetu/” vprašala: A z lučko? (posvetil). Upam, da bo koristno dopolnila tvojo zbirko. LP tebi in tvojim – Maja
Naslednje pesmice mi je 6. 8. 2004 povedal moj ata Bernard T., ki se jih spomni še iz otroških let.
(št. 74 – 78)
74. PTIČEK IN ŠOLAR
Ptiček, ti utegneš peti,
kar ti treba, znaš ti že.
V šolo moram jaz hiteti,
kjer se bístrijo glavé.
Ali, ko pa šola mine,
kakor ti bom, ptiček, prost.
Hej čez jarke in krtine,
travnik ves bo moj in gozd.
75. NAGROBNI KAMEN KURE BRSKLJE
Kura Brsklja tu počiva,
kura Brsklja ljubezniva,
slavno znana rodovina
Grebenjaka petelina.
Toda prišla je lisica
Zvitirepka roparica.
Šavsnila za njo je: HAM!
Silno žal za njo je nam.
76. ŽIVEL JE MOŽ…
Živel je mož,
imel je psa,
lepo ga je redil.
Nekoč mu ukradel kos mesa,
zato ga je ubil.
Na vrtu ga je pokopal,
na grob mu tablico je dal,
na tablico napisal je:
Živel je mož…
Pesmica se ponavlja in ponavlja…
77. PESMI O ŽIVALIH
PESEM O MAČKI IN MIŠKI
Mačka mijavka mrmrmjav,
miška vredna sedem krav.
Miška teče tek tek tek,
jaz jo gonim pek pek pek.
Miška zlomi si nogo.
Jaz jo primem, v gobček z njo.
Dve za zajtrk, dve v kosilo,
tri k večerji ni obilo.
Mačka mijavka mrmrmjav,
miška vredna sedem krav.
PESEM O PSIČKU
Psiček laja hov hov hov,
jutri pojdem spet na lov.
Na gorice po srnice
in po zajce, po lisice.
Puške bodo pokale,
zverine v gozdu stokale.
PESEM O KRAVI
Krava v senci ruče mou, (ruče – muka)
jaz bi rada šla domov.
Čaka mene tele v hlevi,
pa predolgo je do drevi.
Volek modro govori:
»Tele naj še potrpi,
da pastirček ruriro
na rog zatrobi nam glasno!«
PESEM O KONJIČU
Konjič vriska ihaha,
dobro biti je doma.
Séna dosti, ovsa dosti,
nič ne vemo, kdo se pósti.
Ali kadar popotujem,
popotujem in cestujem,
kola vozim, sedlo nosim,
lačen hodim, slame prosim.
Konjič vriska ihaha,
dobro biti je doma.
78. MAČKA IN ZAUPLJIVA MIŠKA
Miška moja, pojdi sem,
s tabo se igrati čem.
Rada bi te gladila,
plesati navadila.
Dete ljubo, pazi mi,
k mački tja ne lazi mi!
Mati, mati, naj no grem,
teta dobra je ljudem.
Dete, molči, umikaj se,
mački ne dobrikaj se!
Kup orehov jaz imam,
pridi k meni, vse ti dam.
Miška smukne k mački.
Mati, mati, oj gorjé,
med zobmi drži me že!
Kadar ubit lonec je,
potlej kuhe konec je!
K mački gluha tekla si,
gobček si opekla si.
Mati, mati, grozno me boli,
strla mi je vse kosti!
79. UMAZANCI – Andrej Šifrer
Že kot otrok sem bil zmeraj usran,
mama umila me je petkrat na dan,
zvečer mi najprej je umila obraz,
da je videla, če sem sploh jaz.
Pri nas doma pa je tako čisto.
Pa če je sonce sijalo ves dan,
domov sem hodil do vratu usran.
Na dvorišču smo se igrali,
največje luže poiskali.
Pri nas doma pa je tako čisto.
Umivajo naj se samo umazanci,
umivajo naj se samo umazanci,
o, mama, mama, naj te nič ne skrbi.
Nek nori doktor še sedaj trdi,
da si otrok odpornost pridobi,
če na leto zaužije
vsaj dve kili svinjarije.
Pri nas doma pa je tako čisto.
Pri verouku sem zasledil,
da Pilat si je roke umil.
Kakšno neumnost je potem storil:
Sam’ga Boga je na križ pribil.
Kdor se umije, dela traparije.
Mama, jaz se ne bom umil!
Spominjam se, da sem zvečer vpil:
»Kako pa umivajo tiste ljudi,
ki so od znotraj umazani?«
O, mama, mama, naj te nič ne skrbi. (3X)
80. OČE – Tone Pavček
Pesmi o pravem očetu ni,
a to ni zanalašč ne po pomoti.
Za njim se, reva podi
po nekakšni službeni poti.
Išče ga vneto zdaj tu, zdaj tam,
na tej ali na oni javki,
da poduči ga, kateri so znaj
res neodložljivi in nujni opravki.
Potem bo za dolgo in zmeraj doma,
da se nagledava in naigrava.
Tedaj zagotovo bosta oba,
pesem in oče, čisto ta prava.
81. KAJ VSE JE TATA – Tone Pavček
Tata je najprej tata
in sem jaz njegov sin.
Takrat odpreva vsa vrata
igrišč in trgovin.
Sicer je tata v službi
in hodi na delo vsak dan.
A meni pojejo ptički,
ker sem še ciciban.
Tata je važna oseba,
ker je velik, močan.
Vendar ga, kadar je treba,
premagam, četudi sam.
Včasih piše čudne račune
in kot računar je strog.
Takrat me nič ne razume
in kar tako pošlje v kot.
Mama mu pravi tata
in srček, a včasih slon.
A meni je najbolj všeč tata,
ko je moj bojni konj.
82. NAJLEPŠA DNEVA – Saša Vegri
Dva dneva sta,
ki v tednu
stojita čisto zase,
po njiju
se očka
in njegov čas
kot bela ovčka pase.
Očku v teh dneh
ni treba na delo
in mi s prsti
v laseh
boža tudi čelo.
Takrat lahko
pri njem
v postelji spim,
lahko se zgodaj
ali pozno zbudim.
V soboto in nedeljo
se na našem planetu
živi najlepše na svetu.
Pozdrav in pomoč od Medvedka Puja … (št. 80 – 82)
83. MOJ OČKA
Moj očka je … (ime),
jaz sem pa Jan,
na sprehod danes,
sva odšla skozi vas.
“Glej očka – oslička,
kako z uhlji miga!
Kupi ga očka,
bo srečen pri nas.”
“Saj ga že imamo,
oslička – fantička,
ime mu je Jan
in je zelo razigran.”
Oh, očka, že dobro,
če misliš, da jaz.
Kdo si pa ti?
Ha, ha, ha,
se očka zasmeje,
saj sem vedel, da kratko potegnem.
Če ti si osliček, se ve kdo sem jaz.
Moj očka je prima
in z njim vedno je špas.
Živjo, tudi midva z našim štiriletnim Janom sva se ravnokar naučila in priredila tole pesmico za očkov rojstni dan – HelenaS
STRAŠNICE – MIROSLAV KOŠUTA (1-39)
PIŠČE IŠČE PIŠKO
1. MRAVLJA SE ODPRAVLJA
MRAVLJA SE ODPRAVLJA
NA TEŽAVNO POT,
DOLGO ME POZDRAVLJA –
GRE ČEZ SOBO V KOT.
KOMAJ JE KRENILA
PA JE ŽE NAZAJ:
NI MI NAROČILA,
NAJ JI PIŠEM KAJ.
2. PRAŠIČEK IN PTIČEK IN ČRIČEK
PRAŠIČEK IN PTIČEK IN ČRIČEK
SO ŠLI, SO ŠLI.
PRAŠIČEK JE KRULIL VESEL,
NAD NJIM JE PTIČEK LETEL,
NA PTIČKU PA ČRIČEK SEDEL
IN PEL: ČRI, ČRI,
PRAŠIČEK IN PTIČEK IN ČRIČEK
SO ŠLI, SO ŠLI.
3. PIŠČE IŠČE SKRIVALIŠČE
ČEZ DVORIŠČE POD STOPNIŠČE
PA NAZAJ NA KONEC VRTA,
SKOZ SKLADIŠČE NA SMETIŠČE –
KAŽE, DA STA STRAŠNO SPRTA.
PIŠČE IŠČE SKRIVALIŠČE,
DA SE VANJ PRED KOKLJO SKRIJE,
ZATOČIŠČE, ZAKLONIŠČE,
DA SI KLJUNČKA NE UMIJE.
4. PIŠČE IŠČE PIŠKO
PIŠČE IŠČE PIŠKO,
PIŠKA IŠČE MIŠKO,
MIŠKA IŠČE HIŠKO,
HIŠKA PA JE SKRITA,
V NJI TRI ZRNA ŽITA.
5. LOS JE VLEKEL VOZ
LOS JE VLEKEL VOZ,
NA VOZU PELJAL GOS,
ZA NJIMA PA JE KOS
NOSIL SVOJ DOLG NOS.
6. SINIČKA V PLENIČKAH
PTIČKA SINIČKA
V PLENIČKAH
ČIČKA
NA STOPNIČKAH.
ČIVKA IN ČIVKA:
ČIV, ČIV,
ŽIV, ŽIV,
JAZ SEM ŽIVKA!
7. KAVKA S KAVKAZA
KAVKA S KAVKAZA NA KAVČU
BI KAVO,
A PRAVO,
DA PRIDE KLJUN DO IZRAZA,
PA NESLADKANO IN ČRNO:
TEJ KAVI
SE PRAVI
PRAŽENO KAVINO ZRNO.
8. VLAK PA TAK
GOSAK IN SVAK
STA ŠLA NA VLAK,
KI PELJE V KRAJ
ZELENIH MLAK.
ŽE VLAKOVODJA
DAJE ZNAK,
IZTEGNE KRAK
IN PISNE: – KVAK!
9. GOSKA IZ VOSKA
BILA JE GOSKA
IZ VOSKA,
PO GOSJE ČISTO BELA,
BILA JE GOSKA
IZ VOSKA
IN JE LEPO GORELA.
BILA JE GOSKA
IZ VOSKA,
A KER JE BILA SVEČA,
BILA BI GOSKA
IZ VOSKA
LAHKO CELO RDEČA.
10. MIŠKA IN ZRNO
V MIŠJI LUKNJI MIŠKA
V ČRNI SUKNJI ZVIŠKA
ZRE NE DROBNO ZRNO,
DROBCENO KOT PIKA.
MIŠKO ZRNO MIKA:
ČUDNO SE SVETLIKA –
ZRNO PAČ NI ČRNO,
ZRNO JE SREBRNO.
11. JEŽEK NESE GORO V HRIB
JEŽEK NESE GORO V HRIB
IN ZDIHUJE PO STRMINI:
– ZLAHKA SI JO NALOŽIM,
A LAŽJE NOSIM PO RAVNINI.
12. SLON NA MORJU
SLON JE STOPIL IZ MORJA SLAN –
TO PA SE MU ZDI NESLANA ŠALA.
VELIKANSKO PRHO NAREDIMO ZANJ,
DA GA BO SLADKA VODA POSLADKALA.
BESEDOVANJE
13. MISLIM
MISLIM, DA JE MISLITI NAPORNO.
MISLIM, DA JE TO DOVOLJ ZGOVORNO.
MISLIM … KAJ PA MISLIŠ TI?
MENI SE OD MISLI ŽE VRTI!
14. PRAVIM
PRAVIM, DA JE PRAV,
ČEPRAV PRAVZAPRAV
NE VEM,
O ČEM
SVA GOVORILA.
KAJ? NITI TI?
SAJ NITI NI:
OD SAMEGA GOVORA
SVA NIT POGOVORA
ZGUBILA.
15. VIDIM
GLEJ, GLEJ, GLEDAVA NATANKO ISTO,
VIDIM PA, DA VIDIVA RAZLIČNO:
JAZ VIDIM PACKO, TI VIDIŠ ČRNO,
TI VIDIŠ KOZO, JAZ – GOSPODIČNO.
16. LEŽIM
LEŽIM IN LIŽEM LIZIKO,
PA VAM JE NE POKAŽEM.
LEŽIM IN LIŽEM IN LAHKO,
DA MALO TUDI LAŽEM.
TA LIZIKA NI SLADKE VRSTE –
NE LAŽEM: LIŽEM SVOJE PRSTE.
17. POJEM
POJEM REZKO KAKOR SRAKA,
MAČEK PA NAPETO ČAKA –
UHLJE IN OČI VRTI:
SLIŠI GLAS, A PTIČA NI.
18. ŠTEJEM
NA PRSTE ŠTEJEM – EN, DVA, TRI
IN PRST PRED PRSTOM V DIR ZBEŽI:
EN JE MIŠEK, DVA JE MUCEK,
TRI JE PES, KI JU LOVI.
19. ZIDAM
ZIDAM ZID Z ZIDAKI:
VSI RDEČI, VSI ENAKI,
DRUG ZA DRUGIM, KAKOR PRIDE,
DA SE ZID IZIDE.
20. GRADIM
GRADIM GRAD IZ GRANITA:
GRANITEN MOST, GRANITNA VRATA,
ŠE OKNA IZ GRANITA,
DA JIH NE PREBIJE GRANATA.
MEDVEDJAKI
21. HROŠČKOVE PRAVLJICE
LEZI V TRAVO, V TRAVI
DROBEN ZELEN HROŠČEK
PRAVLJICE RAD PRAVI,
VSAKE PO EN KOŠČEK.
KO PRIPOVEDUJE,
VES ČAS MOLEDUJE,
DA POVEŠ TI ENO,
HROŠČKU POSVEČENO.
22. PRIŠLI SO MRAVLJINCI
PRIŠLI SO MRAVLJINCI SEKAČI
Z VELIKO, TEŽKO SEKIRO,
TRI DNI SO SEKALI BILKO,
TRI DNI TESALI SO MIZO.
PRIŠLI SO MRAVLJINCI SNUBAČI
Z BOHOTNO SVATOVSKO ŽEJO,
TRI DNI SO PILI MEDICO
IN BILI S KOZARCI OB MIZO.
PRIŠLA JE MRAVLJA NEVESTA
Z DOLGO SVILENO TANČICO –
IN ZBRANI SO ONEMELI,
TRI DNI BREZ BESED SO SEDELI.
23. DOGODEK V ZELENEM MESTU
V ZELENEM MESTU, KJER STOPICA
NA TISOČE ŽUŽELK IN HROŠČEV,
SE JE KO BLISK RAZŠIRILA NOVICA,
KI JE RAZNEŽILA SRCE TRGOVCEV.
ČEZ NOČ SO PODRAŽILE SE PLENIČKE,
KER SE BOJE, DA BO POŠLA ZALOGA,
ŠE BOLJ COPATKI, ČEVLJI, NOGAVIČKE:
RODILA JE STONOGA.
V ZELENEM MESTU ZDAJ SLAVIJO VSI:
TA CVILI, DRUGI STRIŽE, TRETJI SIKA
PA PRHA, ŠKRTA, ŽAGA IN BRENČI –
VESELJE IN ZMEŠNJAVA STA VELIKA.
A SREČNI OČKA ZIBLJE DVA ZABOJČKA:
JA, JA, STONOGA JE RODILA DVOJČKA!
24. POGOVOR O DOMU
– LE KJE MEDVEDEK JE DOMA?
– TAM, KJER SVOJ BRLOG IMA,
TAM, KJER SVOJ BRLOG IMA,
MEDVEDEK JE DOMA.
– ZAKAJ PA JE PRAV TAM DOMA?
– KER TAM NEKDO GA RAD IMA,
KER TAM NEKDO GA RAD IMA,
ZATO JE TAM DOMA.
– KAKO PA BITI JE DOMA?
– KO DA V OBJEMU ZMERAJ SVA,
KO DA V OBJEMU ZMERAJ SVA,
TO BITI JE DOMA.
25. POGOVOR O IGRI
– ZAKAJ MEDVEDEK SE IGRA?
– ZATO, KER TO NAJBOLJE ZNA
IN V IGRI SREČA JE DOMA,
ZATO MEDVEDEK SE IGRA.
– ZAKAJ PA ŠTEJE EN, DVA, TRI?
– TAKO IGRA SE IN UČI,
IGRAJE RASE V RESNE DNI,
ZATO PA ŠTEJE EN, DVA, TRI.
26. MEDVEDJAKI
MEDENJAKI ZA MEDVEDA
SO HRUSTLJAVI MEDVEDJAKI:
VSAK MEDVED MILO GLEDA,
KO SLASTIJO SE ORJAKI.
DA KOT ONI BOŠ PRI MOČI,
DA POSTANEŠ JAK SILAK,
VSAKO JUTRO SI NAROČI
Z MEDOM TUDI MEDVEDJAK.
27. SEDEM MEDVEDJIH SLADKIH BESED
OD SEDMIH MEDVEDJIH SLADKIH BESED
PRVA JE MED,
TRETJA JE MED,
MED MEDOM IN MEDOM MED,
ČETRTA ŽE SPET
IN ZNOVA MED –
PA SMO PRIŠLI DO PET.
KAJ NAJ BO DRUGO DRAGO MEDVEDOM,
ČE SLADKOSNEDI SLADKAJO SE Z MEDOM?
TAKO TUDI PETA IN ŠESTA STA MED,
A SEDMA, NAJSLAJŠA OD SLADKIH BESED,
JE ZANJE –
SLADKO SPANJE.
PRIZNAJMO POTIHO V TA ZIMSKI ČAS:
TUDI ZA MARSIKOGA OD NAS.
28. USPAVANKA
NAŠ MEDVEDEK JE ZASPAN
IN BO SPANČKAL NOČ IN DAN:
NINA-NANA, NANA-NI,
SANJA ČUDEŽNE STVARI.
VRSTA LONČKOV, VRSTA SKLED
MU PONUJA SLADKI MED:
NINA-NANA, NANA-NI,
POLN TREBUŠČEK SE SMEJI.
KO SNEŽI, ON LEŽE SPAT,
PREBUDI PA GA POMLAD:
NINA-NANA, NANA-NI,
V SONČNEM CVETJU SE ZBUDI.
NINA-NANA, NANA-NI,
PA ŠE TI ZAPRI OČI,
NINA-NANA, NANA-NI,
SANJAJ, SANJAJ TUDI TI.
29. POGOVOR O TEMI
– TEMA SPI V GLOBOKI JAMI.
– KDO ZBUDI JI, KDO JO ZDRAMI?
– KADAR SONČECE ZAIDE,
MRAK PO TEMO V JAMO PRIDE.
– ALI TEMA DOLGO SPI?
– TEMA SPI PO CELE DNI.
– KO PA ENKRAT SE ZBUDI,
GLEDA Z BELIMI OČMI.
– ČRNA TEMA NIČ NE GLEDA.
– MORDA SE BOJI MEDVEDA?
– NE MEDVEDA NITI VOLKA.
JE KO TI: NE MARA MOLKA,
AMPAK TEMA SE BOJI
SONCA – SONCA IN LUČI.
STRAŠNICE
30. MALI ANDRAŽ IN VELIKI A
MALI ANDRAŽ PIŠE VELIKI A,
MALO NAPIŠE, VELIKO PACA.
VELIKI A JE KONIČASTA STREHA
S ČRTO BALKONA, KI ZLEPA NE NEHA.
Z NJIM ZACVETI PRVO OKENCE V SVET
DROBCENIH ČRK ČUDODELNIH BESED.
31. LETALA PISALA
TUDI NAVADNA LETALA
SO VČASIH PISALA:
PO NEBU ČRTE RIŠEJO
ALI POMIŠLJAJE –
KADAR LETIJO KAŠLJAJE.
NEKATERA PA NAJRAJE,
PREDEN SE V SINJEM ZGUBIJO,
V SLOVO NAPIŠEJO:
ODHAJAMO – ADIJO!
32. PISALA LETALA
TUDI NAVADNA PISALA
SO VČASIH LETALA:
ZNENADA KRILA DOBIJO
IN ODFRČIJO.
TU PA SE PESEM KONČUJE,
KER TUDI MOJE PISALO
POSTAJA LETALO
IN VSAK HIP ODPOTUJE.
KAM? NEKAM NA TUJE.
33. LAŽNA O MOSTU
JE KAJ TRDEN TA VAŠ MOST?
TRDEN KAKOR KAMEN KOST.
KO SEM HOTEL ITI PREKO,
PA SEM Z MOSTOM PADEL V REKO.
34. POT IN CESTA
POT IN CESTA
GRESTA, GRESTA
SKOZI MESTA
IN VASI.
POT IN CESTA
NE POVESTA,
KAJ VSE ZVESTA
OD LJUDI.
POT IN CESTA
PRAŠNO JESTA:
KAMOR GRESTA
VSE DRVI –
DRVI, HITI
NA VSE STRANI!
35. PREBLIZU, PREDALEČ
ŠEL BI DO LJUBLJANE,
PA JE PREBLIZU.
BI ŠEL DO HAVANE,
PA JE PREDALEČ.
ŠEL BI DO TOLMINA,
PA JE PREBLIZU.
BI ŠEL DO BERLINA,
PA JE PREDALEČ.
ŠEL BI DO GORICE,
PA JE PREBLIZU.
BI ŠEL DO NICE,
PA JE PREDALEČ.
PREBLIZU, PREDALEČ –
KDO PRAVO POZNA?
PREDALEČ, PREBLIZU –
OSTAL BOM DOMA.
36. JUNAŠTVA BREZ PRIČ
ODPRAVIL BI SE V GORE
VISOKO KAKOR OREL,
A NIMA SMISLA BREZ PRIČ.
ZAVZEL BI BLIŽNJI GRIČ
IN BRANIL GA DO ZORE,
A NIMA SMISLA BREZ PRIČ.
KER PA SEM ZASPAN,
BOM IZKORISTIL DAN
BREZ PRIČ,
DA V POSTELJI MIŽE ZAPLOVEM
ČEZ RAZBURKAN OCEAN.
37. HIŠA GRE IZ MESTA
NAVELIČALA SE JE HIŠA STATI V MESTU
NA MESTU,
PA JE POGNALA NOGE
IN ZDAJ GRE.
NAM, KI V NJEJ ŽIVIMO, JE V VESELJE,
KAKO ODLOČNO,
POSKOČNO
JO MAHA NA PODEŽELJE.
KAJ PA CESTNI ZNAKI IN SEMAFORI?
MEŽIKAJO IN SE SMEJEJO KO NORI.
38. KADAR STREHA ZAZEHA
KADAR NAŠA STREHA
ZAZEHA,
SO STREŠNIKI, KI ODLETIJO,
KO DA SO GOLOBI.
KADAR NAŠA STREHA
ZAZEHA,
SE SOSEDNE SMEJIJO
BOLJ, KOT SE SPODOBI.
KADAR NAŠA STREHA
ZAZEHA
IN ZUNAJ DEŽUJE,
JE NAJHUJE.
TAKRAT ŠKROPI
NA TE STRANI
IN PESMI NISO VEČ PRAV
SO V HIPU SOLZAVE.
39. STRAŠNICE
SO PESMI, KI ZBUJAJO SREDI NOČI
IN VRTAJO VATE KOT STRAŠNE OČI,
SKRIVNOSTNE STRAŠNO IN VSAKDANJE
KOT STRAŠNA LJUBEZEN, KI JEMLJE SPANJE,
IN DRUGE, KI ZANJE JE STRAŠEN LE STRAH,
IN TRETJE, NA STRAŠNO VISOKIH NOGAH,
A SPET NEKATERE SO STRAŠNO PRI TLEH,
PAČ PESMI O STRAŠNO PREPROSTIH STVAREH,
SO PESMI, KI VLIVAJO STRAŠNO MOČ,
IN STRAŠNO ZASPANE ZA LAHKO NOČ –
AH, STRAŠNO LEPE PESMICE,
RESNIČNO PRAVE STRAŠNICE.
Še ena zbirka pesmic za vaše malčke. – Špela1 (48/ 1-39)
************************************************************
Tu pa so pesmice (št. 1 – 185) in uganke (št. 1 – 261), ki mi jih je prijazno (po delih) pošiljala dreja / Andreja! Najlepša hvala!
Vidka
************************************************************
USPAVANKE
1. AJA TUTAJA
Aja, tutaja ,
zibka se maja,
v zibki naš Nejči leži.
Aja, tutaja,
zvezdica maja
se Nejčiju sladko smeji.
Aja, tutaja,
lunica vstaja,
Nejči zdaj mirno že spi.
2. ANGELSKA USPAVANKA
Tam se sveti Rimska cesta,
bratca dva po njej mi gresta.
Bratca dva, bratca dva,
božja sta krilatca oba.
Za roke se vodita
tiho, varno hodita,
da ne škriplje pesek zlati,
ker _________ mora spati.
3. CICIBAN ZASPI
Ciciban je zaspan.
Dajte mu blazino –
mehko mahovino;
dajte mu odejo –
jablanovo vejo.
Veter z gore piha,
jablano razniha,
veja se uvije,
Cicibana skrije,
z listjem ga prevleče,
s cvetjem ga omeče.
4. DAN JE ŠEL
Dan je šel, čez gore,
čez vode, čez polje.
Vse že spi, v tihem snu,
noč je tu, noč je tu.
(Poješ vedno tišje)
5. MEDVEDEK NI BOLAN
Medvedek ni bolan, medvedek je zaspan,
prišla bo temna noč, medvedek lahko noč.
Medvedek že smrči, se lunica smeji,
prišel je beli dan, medvedek dober dan.
Naj vaš medvedek čim prej ozdravi,
se zdrav na noge postavi
in se spet na potep
brez vročine odpravi! (Vida T. V.)
(Medvedek lahko zamenjaš z imenom otroka)
6. NINA NANA
Nina, nina, nana,
muca je zaspana,
je prišla temna noč,
Nejči lahko noč.
7. NINA NANA 2
Nina nana, nina nanaaaaaaaaaa,
Polhek moj je že zaspan,
nina nana, nina nana,
na poti v deželo sanj.
Tam ga čaka dobra vila
lepe sanje mu pričara.
Zaželi mu lahko noč,
grde sanje zbeza proč.
8. NINA NANA 3
Nina, nana Tinkara je zaspana,
očke naj zapre in sanjati začne.
Nina, nana prišel je zaspanček,
sedel na oči, Tinkara sladko spi.
9. SPANČEK ZASPANČEK (Vida Jerajeva)
Spanček zaspanček
črn možic,
hodi ponoči,
nima nožic.
Tiho se duri,
okna odpro,
v zibelko leze,
zatisne oko.
Lunica ziblje,
aja, aj, aj,
spanček se smeje,
aja, aj, aj.
* Moja tašča je naučila vnuke tole luštno pesmico – megi
* Pesmica, ki jo je napisala megi se še nadaljuje – dreja
10. SPI MALO DETE (na melodijo Hush little baby)
Spi mali dete, sladko spi,
ne boj se more, saj je ni.
Mama pazi nate cele dni.
Spi malo dete, sladko spi.
Strah je znotraj votel,
zunaj ga pa ni.
11. TIHO JE NOČKA PRIŠLA (W. A. Mozart)
Tiho je nočka prišla,
s polnimi jerbasi sna;
psiček je repek spodvil,
čriček je gosli spustil,
zajček je v grmu postlal,
mesec na nebu zaspal,
mamica le še bedi,
njen mali ___ (ali mala ___ ipd.) pa spi.
Zgoraj na nebu lebdi,
tisoč prav drobnih luči;
luna z veliko glavo,
vlada med njimi mehko,
slavcu le vroče srce,
ne da zaspati do dne,
mamica le še bedi,
njen mali ___ (ali mala ___ ipd.) pa spi.
12. USPAVANKA (France Filipič)
Aja tutaja, aja tutu,
spanec prihaja, sanje so tu,
veter je vrgel mrežo srebrno
v jezero širno, v jezero črno,
sredi tihe noči zvezdne utrinke lovi,
v barki brez jader, v barki brez vesla sedi.
Aja, tutaja, aja tutu,
spanec prihaja, sanje so tu.
13. USPAVANKA (Mira Voglar)
Aj, aj, aj tutaj,
tuta, nina, nana;
aj, aj, aj tutaj,
punčka je zaspana.
Temna noč te bo pokrila,
zvezdica ti bo svetila,
pravljice bo Spanček pravil,
boter Mesec te pozdravil.
Aj, aj, aj tutaj,
očke mi zapri,
aj, aj, aj tutaj,
in sladko zaspi.
IZŠTEVANKE in IGRICE
14. ABRAHAM ‘MA SEDEM SINOV…
Abraham ‘ma sedem sinov,
sedem sinov Abraham.
Vsi so jedli, vsi so pili,
vsi so delali tako.
Vsi tako, vsi tako,
vsi so delali tako,
vsi tako, vsi tako,
vsi so delali tako.
(pri vsaki kitici si vodja izmisli novo nalogo, ki jo mladi pevci ponavljajo za njim)
15. ALEJLA
O, alejla!
A riki tiki tomba.
A mosa mosa mosa.
O ale alui alua.
16. AN BAN PET PODGAN 1
An ban, pet podgan
štiri sove, črn vran,
zajčkov pet in miške tri,
kogar zgrabim, ta lovi.
17. AN BAN, PET PODGAN 2
An ban, pet podgan,
štiri miši, v uh’ me piši,
vija, vaja ven.
18. BIBA LEZE
Biba leze, biba gre,
da bi prišla do gore,
do gore, do biser vode,
kamor nihče drug ne more.
Pod goro je vrt meden,
biba leze, da bo njen,
po drevesih so kolači,
med cedi se po pogači.
Iz studenca mleko teče,
kar želi si vsak naj reče,
biba se vode napila,
pravo pot je zgrešila.
19. BIBA 2
Biba leze, biba gre,
tovor nese, kam le gre?
V eno malo luknjico
po lepo rdečo suknjico.
20. BIBA 3
Biba leze, biba gre,
kamor pride vse poje (ama ama).
21. BIBA 4
Biba leze, biba gre,
tovor nosi vrh gore,
tovor nosi, osel ni,
roge kaže, kozel ni,
hišo nosi, polžek ni,
“Jakcu” zleze pod brado
poščegeče ga z nogo,
tiho, tiho, kakor muc,
biba dela buc, buc, buc…
22. BIBA 5
Biba leze, biba gre,
da bi prišla vrh gore…
Vrh gore ne more prit’,
ker ‘ma predebelo riiiiiiiiiiiit =o)
(in veselo požgačkaš svojega otročička)
23. BIBA 6
Biba leze, biba gre,
zleze “________” vrh glave!
24. BIBA 7
Biba buba baja,
pleše ringa raja,
malo sem in malo tja,
Biba stopa ena dva.
Sredi kroga, buci buc,
dremlje, dremlje,črni muc.
Črni muc se prebudi
Beži, biba ti!
(Plešemo v krogu. Ko pojemo drugo kitico, skoraj šepetamo in stopicljamo proti mucu, ki spi v notranjosti kroga. Pri zadnjem verzu, se razbežimo. Muc pa nas mora ujeti. Tista Buba, ki jo ulovi, je novi muc.)
25. BIBA LEZE 8 (Danilo Gorišek)
Biba leze – kaj bo to! –
Kdo obrani nas pred njo?
Biba leze, biba gre,
pa do deteca prispe.
Leze, leze prek nožice,
prek nožice do ročice,
tu je vratec, tu so usta,
biba detece – pohrusta.
26. BIBA LEZE, BIBA GRE (Niko Grafenauer)
Biba leze, biba gre,
kar ugleda, vse poje.
Najbolj ceni sladkarije,
kot bi trenil, jih použije.
Urno skrijte vse jedi,
da jih biba ne dobi.
Pedenjped odpira usta,
brez oddiha hrusta, hrusta…
Zadnjo mrvico pospravi
in še polnih ust izdavi:
“Biba naj gre kam drugam,
tu sem že opravil sam!”
27. BOLHICA
Čakaj, čakaj bolhca,
da te jaz dobim,
glavico ti utrgam,
ritko pa zdrobim.
(zadeva vključuje veliko dozo žgečkanja)
28. ECI PECI PEC
Eci peci pec,
ti si mali zec,
ti si mala prepelica,
eci peci pec.
29. EKATE PEKATE 1
Ekate pekate, cuker kafe,
fibe fabe domine,
ektum pektum kufr štuc,
kvinte kvante fingo puc.
30. EKATE PEKATE 2
Ekate pekate cukate me,
fibe fabe domine,
ektum pektum kufer štuc,
kvinto kvanto finger puc.
31. FIDEL DAJČKA
Fidel, fidel dajčka
putka znesla jajčka.
Meni pet, tebi pet,
pa jih je deset.
32. IZŠTEVANKA
Ti si zajec,
ti lisjak,
ti si štorklja,
ti kvak – kvak,
ti si mačka,
ti si miš,
ti si zvonček,
ti loviš!
33. KRIŽ KRAŽ
Križ kraž, Kralj Matjaž
križ kraž, kralj Matjaž
luknjo vrtal, luknjo vrtal
pok, pok, pok.
34. KLOPA, KLOPA
Klopa, klopa, klopa, klop (malčka daš na kolena)
konja ženeta v galop, (primeš za roke, tako da jaha konjička)
potlej hop, čez vodo skok,
jezdec pa v vodo – cmok! (pri cmok razpreš noge in pade v luknjo! Odziv: šeee….)
35. KORAČNICA
Ena, dva, ena, dva,
kdo korakati že zna?
Deklic pet, dečkov pet,
to je skupaj že deset.
36. NE GLEDA SEM… (Ob cesti)
Ne gleda sem, (pogledamo levo)
ne gleda tja. (pogledamo desno)
Po sredi ceste gos caplja.
Potem pa POK (plosknemo z rokami)
in ga, ga, ga
je fičko gosko zbil na tla!
37. KRICA KRACA (Mira Voglar)
Krica kraca, glej pajaca,
ki skaklja, ki skaklja,
hopacupa, hopaca.
Krica kraca, glej pajaca,
ki štorklja, ki štorklja,
hopacupa, hopaca.
38. MUCEK – ŽOGICA
Pridni mucek, dobri mucek,
žogico ima,
a je noče samo zase,
pa jo ______ da!
To je bolj igrica na tleh, sedimo v krogu ali nasproti, nogice so narazen, pojemo vsi, samo eden ima žogico, ki jo potem poda drugemu. In tako naprej…
39. PIKA, PIKA, PIČICA…
Pika, pika, pičica,
to je lepa sličica.
Dolga ušesa,
kratek vrat,
na glavi je kosmat.
A trebušček kot balonček,
noge kakor palčice,
roke kakor šibice,
pika pika pičica.
To je lepa sličica.
(Zraven rišemo zabavno sličico.)
40. PIKAPOLONICA IN PIKE
KO – LI – KO PI – KIC NA KRIL – CIH I – MAM ?
SEM ŠE PRE – MAJ – HNA IN ŠTE – TI NE ZNAM .
1. TI MI, MAR – JET – KA, NA KRIL – CA PO – GLEJ,
2. TI MI, ME – TULJ – ČEK, NA KRIL – CA PO – GLEJ,
3. TI MI, HEJ POL – ŽEK, NA KRIL – CA PO – GLEJ,
4. TI MI, ČE – BE – LA, NA KRIL – CA PO – GLEJ,
… KO – LI – KO PI – KIC JE , PRO – SIM , PRE – ŠTEJ.
41. TI LOVIŠ (Dane Zajc)
Reci: mačka!
Ti si tačka.
Reci: mačka!
Ti si račka.
Reci: mačka!
Ti si kvačka.
Reci: maček!
Ti si hlaček.
Reci: miš!
Ti loviš!
42. PRSTKI
Ni rima o prstkih, je pa prijetna igrica. Moji otroci so jo imeli zelo radi.
Miška kuhala kašico v tem malem piskerčku,
temu dala temu dala…,
potem pa hitro v luknjico zbežala.
Gre pa takole: s kazalcem krožiš po otrokovi dlani in govoriš, pokažeš na vsak prstek posebej, s prsti tečeš do podpazduhe in požgečkaš.
43. PRSTKI 2
Igramo se, igramo se,
veselo trkamo,
ko palček se utrudi,
kazalček že začne.
Igramo se, igramo se,
veselo trkamo,
kazalček se utrudi
sredinček koj začne.
Igramo se, igramo se,
veselo trkamo,
sredinček se utrudi,
prstanček koj začne.
Igramo se, igramo se,
veselo trkamo,
prstanček se utrudi,
mezinček koj začne.
Igramo se, igramo se,
veselo trkamo.
44. VESELA KORAČNICA (Mira Voglar)
Leva desna, ena dva,
strumno četica skaklja;
četa malih škratov z gore,
ki jim nihče nič ne more.
Gosja četa smo ga – ga,
vsak po gosje koraca,
ga-ga, ga-ga, ga-ga, ga-ga
in se leno pozibava.
Ci-ci, ci-ci, ci-ci-do,
zdaj siničke male smo!
lahno, lahno letamo
in vijuge spletamo.
Leva desna, ena dva,
cicibani smo, ha-ha!
Škrati, ptički in gosi,
vse bili smo mi sami!
(Ko korakamo v vrsti oponašamo škratke, goske…)
PESMICE O ZIMI IN NOVEM LETU
45. BELE SNEŽINKE
Bele snežinke, Zvezdice bele,
padajo, padajo tiho z neba.
Beli metuljčki, bele snežinke,
iščejo, iščejo pot do sveta.
Zvezdice bele, čuvajo zemljo,
čuvajo v zemlji skriti zaklad.
Beli metuljčki nosijo sanje,
sanje in misel na zlato pomlad.
46. PESEM ZVONOV
Blizu polnoči smelo konj s sanmi drvi,
pušča v snegu sled, radosten je svet,
Le čemu hiti? V vas se mu mudi,
kjer slišati je petje in zvonjenje v tiho noč.
BIM-BAM-BOM, BIM-BAM-BOM,
hitro na sani, nam v tiho noč
ta nežni glas kraguljčkov zazveni 2x
Že pod kopiti se srebrni sneg iskri,
ko nas v božično noč pripeljejo sani.
Kraguljčki pojejo nam drobne pesmice,
ko zlate zvezde se v očeh prižigajo!
BIM-BAM-BOM, BIM-BAM-BOM,
spet so prazniki, v srcih mir,
na licih smeh, za dobro vseh ljudi. 2x
47. RINGARAJA
Ringa ringa raja,
dedek Mraz prihaja,
prinesel bo bombone
in pisane balone.
Mamici copate,
očku tri kravate,
meni pa sani
za dolge
zimske dni.
Lani je obljubil,
da ne bo zamudil;
ko sonce bo zašlo,
bo prišel čez goro.
48. SLADOLED (po spominu zapisala Vida T. V.)
Sladoled
po deset,
kdor ga kupi,
se zastrupi.
49. SIVA KUČMA
Siva kučma, bela brada,
topel kožuh, zvrhan koš.
Joj, že prišel je med nas
stari, dobri dedek Mraz.
Rdeče žoge, knjige, zvezke,
punčke, sanke in še kaj.
Joj, že prišel je med nas
stari, dobri dedek Mraz.
50. SNEŽENI MOŽ (Mira Voglar)
Tam na bregu mož stoji.
V roki metlo on drži.
Rdeč korenček mu je nos,
v noge pa je čisto bos.
Tam na bregu mož stoji.
Ker ni sonca, se smeji.
Lonec star ima na glavi.
To sneženi mož je pravi!
51. ZIMA, ZIMA BELA
Zima, zima bela
vrh gore sedela,
vrh gore sedela,
pa tako je pela,
pa tako je pela,
da bo Mirka vzela,
da bo Mirka vzela,
ker on nič ne dela,
ker on nič ne dela,
ker on nič se ne uči –
čaki, čaki, Mirko ti!
52. ZVONČKI POJEJO
(Jingle bells)
Cin cin cin, cin cin cin,
zvončki pojejo,
lep je ta božični čas,
ki prinaša zimo v vas.
Vprežimo sani,
pohitimo v snežne dni,
z iskrico v očeh
odmeva zvonki smeh.
Zvončki na saneh
skrivnostni beli svet
božič nam prinašajo
srčeca odpirajo.
PESMICE O IN ZA MAMICE
53. KDO S POLJUBOM SLADKIM…
“Kdo s poljubčkom sladkim zjutraj me zbudi?
Kdo mi skuha kavo, kruhek nadrobi?
Kdo zašije hlačke, zlika srajčico?
Kdo vsak dan se trudi, da mi je lepo?
To je moja ljuba,
dobra mamica,
želje vse izpolni,
rada me ima.”
54. MATERINA ROKA (Vida Jerajeva)
Preko las in lic otroka
božajoč gre njena roka.
Glasek zazveni zaspani:
»Žuljave so vaše dlani.«
Kakor žamet gre ročica
preko mater’nega lica.
»Kupim zlato vam kočijo,
vsa popeljem v svet, adijo!
Prideva do zlate hiše,
Zlata vas, ta kraj se piše.
Dekle vam odprejo vrata,
to za vsa je soba zlata.
Sedeva tam, trudna mati,
vi in jaz na stolček zlati.
Zavrti se krožnik, skleda,
jeva kakor kralj, seveda!
V gosji pernici zaspiva,
roka žuljava počiva.
Roka žuljava vsa bela
v Zlati vas bo, brez dela.«
55. MATI ZIBLJE
Mati ziblje, lepo poje
dete milo se smehlja.
Še ne ve za tuge svoje,
ne za žalosti srca.
Mati umrje, zlata mama,
milo joče deklica.
Po širokem svetu sama
se ozira Jerica.
Tja na grob ji venec dene
žlahtnih rožic lepi cvet
z vencem deklica povene,
nj’u zdaj nič ne loči več.
56. PIKA NOGAVIČKA
Če si moj prijatelj,
me kliči Pika Nogavička,
pike ‘mam na nosku,
a nogavičke na nogah.
Dom, ki ni mu para,
je moja vila Čira čara,
tu živim kar sama,
a dobrodošel mi je vsak.
Hej, Pika Nogavička,
čola hop, čola hej, čola hopsasa,
vsak dan si izmislim,
nakaj čisto novega.
Hej, Pika Nogavička,
alo vsi v Čira čaro se igrat,
hej, jaz sem Nogavička,
mali neugnani škrat.
Jaz počnem, kar hočem
in ne počenjam, česar nočem;
sama si določim,
kako veselo se živi.
Jaz sem mala Pika,
a zrasti me prav nič ne mika,
zmeraj bom počela
le tisto, kar me veseli.
57. PRIJATELJICE LUTKE, DOBER DAN
Prijateljice lutke dober dan.
Kraljice iz sveta otroških sanj,
pozdravljen Pinokio, pozdravljen Peter Pan,
prijateljice lutke dober dan.
Zvezdica Zaspanka, Rdeča Kapica,
volk, kozličkov sedem in mama kozica,
Ceferin Cefizelj, butalski policaj,
pa žogica Marogica in strašni zmaj
Prijateljice lutke, dober dan!
58. KDO SE JOČE? (po spominu zapisala Vida T. V.)
______ se joče, kaj ji / mu je,
hlačke ima polulane, sram jo / ga je.
Vsi otroci grejo spat,
______ mora hlačke prat’.
59. AN BAN PET PODGAN
Eno igro rad bi vas naučil,
igrico lahko igrate vsi:
z njo se vedno enega določi,
ki vse lovi ali miži.
Skrivalnice bi radi se igrali,
a do sedaj še šteti nismo znali.
Tisti, ki ga bomo določili,
prvi bo mižal in nas iskal.
An ban pet podgan,
an ban pet podgan,
štiri miši v uh me piši –
vija vaja ven.
An ban pet podgan,
an ban pet podgan,
cigu migu mačke strigu –
vija vaja ven.
60. CVILIMOŽ (Fran Levstik)
Cvilimožek, debel možek,
ima hlače – dopetače,
a trebušček ves napet,
da ne more z njim na led.
Če za trebuh kdo ga stiska,
glasno cvili, tenko piska
skozi usta, skozi nos,
zgoraj v suknji, spodaj bos.
Še bi škornje rad imel,
da na noge bi jih del,
ako bi mu trebuh dal,
pripogniti se do tal.
61. ČREP – NA TLEH JE LONČEK
Črep – na tleh je lonček –
zbogom, mlečna kaša!
To je zdaj kosilce,
to večerja naša.
Kje si loncovezec,
kodrasti Slovaček?
Lonček mi poveži,
kupim ti kolaček.
62. ČRNI KOS
Pleši, pleši črni kos,
kak’ bom plesal, ker sem bos.
Kupil si pa čevlje bom,
polke tri zaplesal bom.
Plesal bom s siničico,
lepo, mlado ptičico,
z nogo tolkel bom ob tla.
tresla se bo zemlja vsa.
63. JAGER PA JAGA (ljudska)
Jager pa jaga, kaj mi pomoga,
ptička nasprot’ leti, ustrelil jo bo.
Ptička zavpila: »Kaj sem ti st’rila,
saj sem prepevala cele noči.«
Ptička zletela, v javor se usela,
hladna je senčica javorjeva.
Ptička zletela, na okence sela:
»Vstani, ne bod’ zaspan, saj je že dan!«
64. JEŽEK IN MEDVED (Mira Voglar)
Ježek gre po gozdni poti,
medved pride mu naproti.
»Ježek Bežek, kam pa kam
greš, ves s hruškami obdan?«
»V svojo hiško zdaj grem spat,
ki brez oken je in vrat.
V njej vso zimo bom ostal,
malo jedel, malo spal!«
65. JAZ PA POJDEM NA GORENJSKO (ljudska)
Jaz pa pojdem na Gorenjsko,
jaz pa pojdem na Gorenjsko,
jaz pa pojdem na Gorenjsko,
gor na ober Štajersko.
Nihče drug ne pojde z mano, (3 x)
kakor drobna ptičica.
S kljunčkom mi bo pot kazala, (3x)
s perjem senco delala.
Pesmice bo prepevala, (3 x)
kratek čas mi delala.
Mal’ počakaj, mal’ ponehaj, (3 x)
da se vreme sprevedri.
Vreme se je sprevedrilo, (3 x)
zdaj pa moram rajžati.
Ti boš pa doma ostala, (3 x)
suhe žemlje ribala.
66. JURIJ BENKO
Jurij Benko,
vzemi Lenko,
pridno ženko
boš dobil.
Bo rada pupala,
bo rada papala
in pri tebi ajčkala.
67. KOS (Vida Jerajeva)
Suknjica, črn baržun
v noge pa bos, pa bos,
zlata piščalka kljun,
to vam je kos.
Danes tu, jutri tam,
bor ali hrast,
da le ne zajde kam
v zanko in past!
Žvižga, prepeva si,
ni mu do kron,
nič mu za vinar ni,
vse da zastonj!
68. KROKODIL
V Afriki je reka Nil,
reka Nil.
Notri plava krokodil,
krokodil.
Prav hudobno se drži,
se drži.
Ven iz reke nos moli,
nos moli.
Proč od Nila, psiček mlad,
psiček mlad.
Če bi dalje živel rad,
živel rad.
Kaj bo z mamo, vprašam te,
vprašam te.
Če te krokodil požre,
te požre?
69. KUKAVICA (Janez Bitenc)
Ku, ku,
ku, ku,
nam ptiček prepeva,
ku, ku,
ku, ku,
pomlad je že tu!
Ku, ku,
ku, ku,
iz gozda odmeva,
ku, ku,
ku, ku,
že kukavce glas.
70. MOJSTER JAKA
International)
Mojster Jaka, mojster Jaka,
al’ še spiš, al’ še spiš,
al ne slišiš zvona,
al’ ne slišiš zvona?
Bim, bam, bom, bim, bam, bom.
Are you sleeping, are you sleeping
brother John, brother John?
Morning bells are ringing,
morning bels are ringing.
Bim, bam, bom, bim, bam, bom.
Frere Jacques, frere Jacques
Dormez vous, dormez vous
Sonnent les matinnes,
sonnent les matinnes.
Bim, bam, bom, bim, bam, bom.
Bruder Jakob, bruder Jakob,
schläfst du noch, schläfst du noch,
hörst du nicht die glocken,
hörst du nicht die glocken,
Bim, bam, bom, bim, bam, bom.
Frater Iakob, frater Iakob
Num dormis, num dormis?
Agita campanos, agita campanos,
Bim, bam, bom, bim, bam, bom.
71. MAJHEN KUŽA (Boris A. Novak, poje Gojc)
Jez sem majhen, micen kuža
in straši me vsaka luža.
Loža – to je ocean,
rajši stečem, stran, stran, stran.
Lajam, lajam, lajam, lajam,
da bi svet priznal,
da tudi jaz obstajam,
hov – obstajam.
Majhni psi smo lačni vsega,
lakota nas grozno bega.
Moj želodec nima dna,
sneti hočem kost z neba.
Lajam, lajam, lajam, lajam,
da bi svet priznal,
da tudi jaz obstajam,
hov – obstajam.
72. MARKOVA SKRIVNOST (Jože Šmit)
V drugem razredu
so vsi že na pare,
se pravi: vse poročeno.
Ivo si Tanjo
izbral je za ženo,
Milico Dare,
Lojze pa Janjo,
Milojko Andrej
in tako dalje
po vrsti naprej.
Kaj pa naš Marko?
To mamica ve,
to ve tudi pesnik
in naj vam pove.
Marko je mamici zvest
in drugim se smeje v pest,
ker take kot mamica ni,
vse deklice prekosi.
73. MURNČKI (Romana Kranjčan)
Mur, mur, mur, murnčki,
mur, mur, mur, murnčki,
mur, mur, mur, murnčki,
murnčki smo mi.
Vsi veselo pojemo
in z rokami ploskami,
vsi smo srečni, ker smo mladi
in ker se imamo radi.
74. NA PLANINCAH
Na planincah sončece sije, (3x)
na planincah lušno je.
Gor cvetejo rožice bele, (3x)
gor cvetejo rožice.
Eno dekle jih pa trga, (3x)
da si šopek naredi.
Za klobuk jih bo pripela, (3x)
z eno zlato knofeljco.
75. PIKA POKA
Pika poka za goro,
tisto dekle moje bo. (tisti fantič moj pač bo)
črno gleda,
drobno gre,
tisto (i) bo za me.
76. PREŠTEJ (Neža Maurer)
»Ena muca, štiri račke –
Anica, preštej jim tačke!«
Šteje, šteje – muca skoči,
splašijo se štiri račke,
hitro v vodo vse po vrsti –
kdo naj zdaj prešteje tačke?
77. PRVO LETO SLUŽIM
Ko sem prvo leto služil, eno kokljo sem prislužil.
Moja koklja špiklja špoklja piščeta vali.
Ko sem drugo leto služil, eno račko sem prislužil.
Moja račka blato tačka,
moja koklja špiklja špoklja piščeta vali.
Ko sem tretje leto služil, eno gosko sem prislužil.
Moja goska vodo ploska,
moja račka blato tačka,
moja koklja špiklja špoklja piščeta vali.
Četrto leto, ko sem služil, eno ovčko sem prislužil.
Ovčka pravi: strizi me,
moja goska vodo ploska,
moja račka blato tačka,
moja koklja špiklja špoklja piščeta vali.
Peto leto, ko sem služil, eno kozo sem prislužil.
Koza bleja: me ke ke,
ovčka pravi: strizi me,
moja goska vodo ploska,
moja račka blato tačka,
moja koklja špiklja špoklja piščeta vali.
Šesto leto, ko sem služil, si oslička sem prislužil.
Moj oslček nosi me,
koza bleja: me ke ke,
ovčka pravi: strizi me,
moja goska vodo ploska,
moja račka blato tačka,
moja koklja špiklja špoklja piščeta vali.
Sedmo leto, ko sem služil, pa konjička sem prislužil.
Moj konjiček pelje me,
moj oslček nosi me,
koza bleja: me ke ke,
ovčka pravi: strizi me,
moja goska vodo ploska,
moja račka blato tačka,
moja koklja špiklja špoklja piščeta vali.
78. RAČKE
S prsti kljunček narediš
in s komolci poletiš,
z ritko migaš sem in tja,
gagagaga.
V krogu račka zdaj stoji,
urno, hitro, en dva tri,
vsakdo naj se zavrti,
gagagaga.
In če kdo je še zaspan,
in še siten in bolan,
naj bo račka vsaj en dan,
gagagaga.
Res lepo je račka bit,
v vsaki luži imaš za pit’,
nikdar lačen vedno sit,
gagagagga.
To zares lepo je, če smo račke vsi,
radi se imamo, pa čofotamo
se vsak smeji, gagagaga.
79. RAGLJICA
Naša mala Marica
dober je dekliček,
le da kakor ragljica
ji miglja jeziček.
Ra-ra-ra-ra-ra-ra-ra,
Marica klepeče,
da ne ve več mamica,
kaj bi od nesreče.
Pa se Marici zgodi,
da se ji velika
in nerodna naredi
na jezičku pika.
Tri dni v hiši jok in stok,
potlej pika zgine,
spet jeziček naokrog,
gre brez bolečine.
Ra-ra-ra-ra-ra-ra-ra,
Marica klepeče,
kaj pa njena mamica,
smeje se od sreče.
80. RDEČA ŽOGA
Rdeča žoga hopla, hop
v lužo je skočila,
rdeča žoga hopla, hop
v luži se umila.
Potlej je na sonce šla
in se posušila,
spet vsa lepa je bila
moja rdeča žogica.
81. SRČEK DELA TIKA TAKA
(Fran Milčinski Ježek)
Srček dela tika, taka,
ko na tebe ljubca čaka,
srček dela tika, taka,
ko na tebe ljubček čaka…
Kje si b’la, moja Marička,
ko sem njivico oral?
Pasla naš’ga sem telička,
da bo kravca prej postal.
Srček dela tika, taka…
Kje boš, kje, moja Marička,
zvečer, ko bom domov zavil?
V moji kamrici bo lučka,
da ne bi okenca zgrešil.
82. ŠALICA ALI MALA ŠALA (B. A. Novak, poje Gojc)
Kaj je mala kobila?
Kobilica.
Kaj je mala trobenta?
Trobentica.
Kaj je mala viola?
Vijolica.
Kaj je mala marela?
Marelica
In naša mala Maja?
Majica
Pa tale mala šala?
Šalica.
83. ŠOLA
V šolo, našo šolo,
radi pohitimo.
V šoli, lepi šoli,
pridno se učimo.
Kdor rad v šolo hodi,
mnogo ve in zna.
Znanje pa je boljše
kakor kup zlata.
84. TROBENTICA (Mira Voglar)
Trobentica mala
v halji rumeni,
veselo že trobi
na travci zeleni.
Tra ra, tra ra,
tra ra, tra ra,
tra ra, tra ra ra,
nič več ni snega!
85. ŠMENTANA MUHA
Šmentana muha, kaj si tak suha?
Kdo te bo plačal? Miha Kovačev.
Prišli so, prišli, štirje Poljanci.
komaj so muho vlekli po klanci.
Prišli so, prišli, štirje mesarji
komaj so muho suho zaklali.
Prišli so, prišli, štirje debeli.
komaj so muho suho pojedli.
86. TRI MIŠI (Mina Voglar)
Brez dežnikov so tri miši
kar po dežju se lovile,
se smejale, klepetale
in še tole uganile.
Če bile bi iz sladkorja,
bi se zdajle raztopile
in v potoček sladke vode
bi se miši spremenile.
To bi mačke se jezile.
Če bile bi kakor gobe,
vedno večje bi postale,
nič več mačk se ne bi bale,
z njimi bi celo se igrale.
Toda, kje bi miške spale,
če tako velike bi postale?
In zato so rekle miši,
da kar miši bodo ostale,
se smejale, klepetale
in pred mačkami bežale.
87. TRI MUCE ŠLE SO NA POTEP (Janez Bitenc)
Tri muce šle so na potep,
oj, tralali, oj, tralala,
je prvi stopil volk na rep,
oj, tralalila la.
Gre druga po stezici peš,
oj, tralali, oj, tralala,
jo v tačko zbode boter jež,
oj, tralalila la.
V drevo se tretja zaleti,
oj, tralali, oj, tralala,
velika buška zraste ji,
oj, tralalila la.
Pridirjal je zdravnik Mačkon,
oj, tralali, oj, tralala,
in vsaki muci dal balon.
oj, tralalila la.
88. V CIRKUSU (Feri Lainšček)
Rad bi bil klovn,
ki hodi po vrvi,
upal tedaj bi si
tudi po brvi.
Rad bi bil stric,
ki ogenj požira,
podkuril bi teti,
ki me nadira.
Rad bi bil včasih
še tudi čarovnik,
lahko bi si v sobi
pričaral peskovnik.
89. VEVERICA
Veverica, veverica, skoči sem, skoči tja,
ko pa na vrh smreke spleza
z repkom pomahlja,
ko pa na vrh smreke spleza,
z repkom pomahlja.
Veverica, veverica, kaj mi daš, kaj mi daš,
če ti lešnike prinesem,
ki jih rada imaš,
če ti lešnike prinesem,
ki jih rada imaš.
Kaj za lešnike bi dala,
fantek moj, fantek moj,
saj sem sama jih nabrala
zvrhan koš nocoj,
saj sem sama jih nabrala
zvrhan koš nocoj.
90. VSAK NA SVETU MORA JESTI
Vsak na svetu mora jesti,
kdor ne je, ta oslabi,
tega se komar zaveda
pa človeku pije kri.
Tudi žabica je lačna
pa komarja brž požre,
potlej pride štorklja lačna,
žabica izgine v njej.
Štorkljo krokodil pohrusta,
zunaj je ostal le kljun,
ker ima strašanska usta,
ga požre globok tolmun.
La, la, la, la, la, la, la, la,
lalalalalala – la.
La, la, la, la, la, la, la, la,
lalalalalala – la.
91. ZAJČEK ZLATKO
Zgodaj zjutraj zajček Zlatko
vzame košek in lopatko
in s kolesom se odpelje
do vasi, kjer raste zelje.
V strahu, da ga kdo zasači,
hitro zgrabi, v košek stlači
dve najlepši zeljni glavi
in se brž domov odpravi.
Zdaj ko sneg je v zajčjem logu,
Zlatko, zleknjen v brlogu,
zeljne lističe grizlja
in na orglice igra.
92. ZVEZDICA, ZVEZDICA, LUČKA Z NEBA…
(Janez Bitenc)
Zvezdica, zvezdica,
lučka z neba,
o kako rada,
o kako rada,
zvezdica, zvezdica,
lučka z neba,
o kako rada bi k tebi prišla.
93. ŽABJA NEZGODA (Anica Černejeva)
Žabica je žejna bila
kvak, kvak, kvak sredi blatnih mlak,
in je vode se napila
kvak, kvak, kvak sredi blatnih mlak.
Pa ji je trebušček počil,
kvak, kvak, kvak sredi blatnih mlak,
mož je po zdravnika skočil,
kvak, kvak, kvak sredi blatnih mlak.
Ko sta k žabici prispela,
kvak, kvak, kvak sredi blatnih mlak,
žabica ni več živela,
kvak, kvak, kvak sredi blatnih mlak.
To je žalostna nezgoda,
kvak, kvak, kvak sredi blatnih mlak,
dobre žabice je škoda,
kvak, kvak, kvak sredi blatnih mlak.
94. USPAVANKA (Janez Bitenc)
Spi, dete spi,
zapri, zapri oči,
saj muca tvoja mala,
med prejo je zaspala.
Spi, dete, spi,
spi, dete, spi.
Spi, dete spi,
zapri, zapri oči,
že ptički lahkokrili
so v gnezda se vrnili.
Spi, dete, spi,
spi, dete, spi.
95. DEDEK MRAZ (Janez Bitenc)
Stari dedek z belo brado,
stari dedek, dober mož,
vsi te čakamo veselo,
da prineseš zvrhan koš.
Tinčku konja,
Jani punčko,
Tončku žogo,
Mihcu vlak,
Janezu trobento zlato,
da bo trobil kot vojak.
Jurčka našega se spomni,
revček v postelji leži,
zdravja, dedek, mu prinesi,
da bo srečen on in mi.
96. DEDEK MRAZ 2 (Janez Bitenc)
Davi zarana pobelil je sneg,
travnike, polja, doline in breg.
In že dedek Mraz
zapregel v sani
konjičke je tri
pa hajd, v našo vas.
Koše igrač in slaščic za cel vlak
dal je otrokom prijazen možak.
Zdaj pelje ga pot
kot veter naprej,
po svetu brez mej,
na jug in na vzhod.
97. DEDKU MRAZU V SLOVO (Janez Bitenc)
Na koncu pa pesem veselo,
zapojmo zdaj vsi iz srca
in dedka pozdravimo smelo,
saj vemo, da rad nas ima.
Kraguljčki veselo cingljajo,
ko pelješ se v snežne gore,
snežinke pa ti šepetajo
vse naše najboljše želje.
98. JURČEK IN SNEŽENI MOŽ (Janez Bitenc)
Jurček bere, bere, bere,
zre na tablo, se poti.
Komaj črke skupaj spravi
in prebere: »HUDA ZI…«
»In naprej!« učitelj reče:
»Kje pa sta še črki dve?«
Jurček misli, misli, misli,
pa z jezička mu ne gre.
Mož sneženi z glavo kima,
v razred kuka, se jezi.
»HUDA ZIMA!« brž prebere,
fant pa od sramu zardi.
99. LEDENE SVEČE (Janez Bitenc)
Temni oblaki,
mrki možaki
prevlekli so zimsko nebo.
Sonce zakrili,
potlej spustili so
kapljice k nam, na zemljo.
Kaj so zaspale
kapljice male,
po stenah nič več ne polze?
Niso zaspale,
tu so ostale,
zdaj v svečah ledenih žive.
100. NA SANEH (Janez Bitenc)
Cin, cin,
cin, cin, cin,
pojejo kraguljčki,
cin, cin,
cin, cin, cin,
v breg drse sani.
Hop, hop,
hop, hop, hop
skačejo konjički,
hop, hop,
hop, hop, hop
joj, kako leti.
Dober dan snežak,
ptičke, srne, zajčki,
mi pa
kar naprej
v bele zimske dni…
101. PRVI SNEG (Janez Bitenc)
Zjutraj, ko še mucek spančka,
že po vrtu skače Ančka.
Danes je res dobre volje,
saj je sneg pobelil polje.
Ves dan se lovi po snegu,
sanka z Mihcem se po bregu.
Lica jabolka so rdeča,
nosek njen ledena sveča.
Ko pa lunica posije,
punčka v kožuh se zavije.
Ena, dve in naša Ančka
v topli posteljici že spančka.
102. SNEŽENI MOŽ (Janez Bitenc)
Tinček in Tonček
pa Jurček z vasi,
kepe valijo,
vsem trem se mudi.
Tukaj so noge
in tole je trup,
še glavo in roke
pa možek bo vkup.
Pisker na glavo,
korenček za nos,
strgane čevlje,
da mož ne bo bos.
Zdaj, ko gotov je
zarajajmo vsi,
možek sneženi
naj dolgo živi!
103. BOTER JEŽ (Janez Bitenc)
»Dobro jutro, boter jež!
Ustavi se in mi povej,
kam te nesejo nožice,
kam tako zarana greš?«
»Tjale grem, na rob vasi,
k sladki hruški debeluški,
ki me čaka že tri dni.«
»Boter ježek, kaj mi daš
pa ti na uho povem,
da je hruško debeluško
že pojedel naš Matjaž.«
104. KOZA MEKA (Janez Bitenc)
Glej roge
in sivo brado,
štiri noge,
kratek rep.
Drevje smuka,
z uhlji striže,
meketa
in leze v breg.
To je naša
koza Meka,
polno skledo
nam da mleka.
105. MLINČEK (Janez Bitenc)
Ob potoku melje mlinček,
tiki, tiki, tiki, tak.
Zraven njega fantek Binček,
mojster mlinar, korenjak.
Hitro melji! Binček reče,
tiki, tiki, tiki, tak.
Metka nam potičko speče,
takšno, da je nima vsak.
Mlinček zmlel pšeničko v moko,
tiki, tiki, tiki, tak.
Mi s potičko na poroko
k teti Marici v Beljak.
106. LABODA (Janez Bitenc)
Kot dve jadri,
beli jadri,
tam na sredi jezera,
dva laboda
kakor v sanjah
po gladini plavata.
»Je še kdo
na svetu srečen
kakor danes sva midva?
Toplo sonce
nama sije,
veter božajoč pihlja.«
To sta šepnila
laboda
in sta dalje jadrala,
do noči,
ko v mesečini
sta v pristan zaplavala.
107. MESEC IN LISICA (Janez Bitenc)
Mesec zlat
z neba ugleda
zvitorepko v gozdu.
Glej, glej, glej,
zvitorepko v gozdu.
Hej, lisička,
zvitorepka,
kam v tej pozni uri?
Kam, kam, kam,
kam v tej pozni uri?
Če greš v vas
po putko tutko,
jo čimprej odkuri,
jo, jo, jo,
jo čimprej odkuri.
Pridno putko,
putko tutko
čuva kuža Muri,
da, da, da,
čuva kuža Muri.
108. MRAVLJA IN POLŽ (Janez Bitenc)
Mravlja, mravljica
iz mravljišča kukala,
mravlja, mravljica,
kaj je videla?
V travi, travici
leze, leze, čudna stvar,
v travi, travici
polžek samotar.
Jojme, jojmene,
kaj če zleze na goro?
Jojme, jojmene,
potlej bo hudo.
Mravlja, mravljica,
v luknjico je smuknila,
mravlja, mravljica,
polžku je ušla.
109. MUZIKANTSKA (Janez Bitenc)
Tra, ra, ra, ra,
tra, ra, ra,
godba v goste je prišla.
Muzikanti, veseljaki,
sami krepki so možaki.
Miha na činele igra,
Rok po bobnu ropota.
Bam, br, bam, bam,
bam, br, bam,
kdor želi, naj pride k nam.
ta, ki pridno je polento,
v godbi bo igral trobento.
Kdor bo pihal v bombardon,
bo zaslužil en bonbon.
Bumstadrija,
bumstadra,
kdor uči se, ta pa zna.
Godba se je pomladila,
nove godce je dobila.
Zdaj pozor in ena, dva,
naša godba vam igra.
110. VLAK (Janez Bitenc)
Po dolinah in livadah,
skozi gore in čez reke
vozi, piska in sopiha,
kakor s pipo stari Miha.
ves zavit je v siv oblak,
Tjažek pravi: to je vlak!
Hitro, še hitreje pelji,
stara mama me že čaka!
Metka prosi in vzdihuje,
vlakec pa, kot da jo čuje.
Že potegne in zdrvi,
Metka pa – na tleh sedi.
111. VRABČEK (Janez Bitenc)
Čiv, čiv,
čiv, čiv,
čiv, čiv,
čiv, čiv,
kaj je vendar
sredi njiv?
Živ, žav,
živ, žav,
živ, žav
živ žav,
vrabček je
nepridiprav!
112. VRTILJAK (Janez Bitenc)
Vrti se, vrti vrtiljak,
pelji nas pelji, hitro kot vlak.
Jurček voznik bo,
Tone piskač,
karte bo ščipal
Drago nergač.
Vstopite, prosim! Drago kriči,
Tone že piska,
Jurček vrti.
Metka se smeje,
maha z roko,
Marko pa vpije:
to je lepo!
113. POMLADANSKO KOLO (Janez Bitenc)
Rajajmo, rajajmo
zdaj na livadi,
rajajmo, rajajmo
v topli pomladi.
Sonce pozdravlja nas,
zvončki cingljajo,
zlate trobentice
k plesu igrajo.
V vejah se zbirajo
pevci krilati,
murni pa godejo
spodaj na trati.
Rajajmo, rajajmo
zdaj na livadi,
rajajmo, rajajmo
v topli pomladi.
114. TROBENTICA IN ZVONČEK (Janez Bitenc)
Tra, ra, ra, trobentica trobi,
cin, cin, cin pa zvonček cinglja.
Sončece veselo se smeje,
»Sem že tu!« z neba šepeta.
115. VESELA POMLAD (Janez Bitenc)
Cin, cin cin, cin,
cin, cin, cin, cin, cin,
se zvonček na trati oglaša,
cin, cin cin, cin,
cin, cin, cin, cin, cin,
pomladi v pozdrav cinglja.
Tra, ra, tra, ra,
tra, ra, ra, ra, ra
trobentica v zlati oblekci,
tra, ra tra, ra,
tra, ra, ra, ra, ra
zaspančke budi iz sna.
Čiv, čiv, čiv, čiv,
čiv, čiv, čiv, čiv, čiv,
na vejah zbor ptičkov prepeva,
čiv, čiv, čiv, čiv,
čiv, čiv, čiv, čiv, čiv,
in škorčki so spet doma.
116. BALONČEK IN SONČEK (Janez Bitenc)
Moj dragi balonček,
rumeni citronček,
poleti visoko v nebo
in zlatemu soncu
prijazno naroči,
naj spet nam ogreje zemljo.
Je zletel balonček,
rumeni citronček
in soncu je rekel tako:
»Hej, sončece zlato,
pokukaj na trato,
da malčkom bo našim toplo.
117. GOSAK IN GOSKE (Janez Bitenc)
Dve taci rumeni
in kljun je prav tak,
po trati stopica
ponosno gosak.
»Ga, ga, ga, ga, ga,«
kriči na ves glas!
»Ste spet ušle, goske?
Ne grem več po vas!
Le naj vas popade
sosedov pes Rok,
same boste krive,
če jok bo in stok.«
Pritekle so goske:
»Zdaj spet smo doma!
Ne jezi gosak se,
ga, ga, ga, ga, ga!«
118. KOS (Janez Bitenc)
V grmu sedim,
ves dan žgolim,
ptičice drobne
peti učim.
Vse že pojo
v zboru lepo;
vrabčku pa pesem
noče v uho.
Ptič nagajiv,
ves dan sred njiv,
poje po svoje
čiv, čiv, čiv, čiv…
119. MEDVEDEK NA MOSTIČKU (Janez Bitenc)
Ko medvedek gre v gozdiček,
mora čez lesen mostiček,
čez mostiček nad vodo,
v njej srebrne ribe so.
Na mostičku se ustavi
in drobtinice pripravi.
meče v bistro jih vodo,
ribice jih pojedo.
Zadovoljen odkoraka,
v gozd, kjer jagoda ga čaka.
Sladka, rdeča jagoda,
ki medvedka okrepča.
120. MIHA IN ŽABA (Janez Bitenc)
Dežek pada, dežek gre,
žaba kuka iz vode.
Miha k vodi je prišel,
žabico bi rad ujel.
Žaba fantka
se boji,
v lužo skoči,
pa je ni.
121. MUCA MRMRJAVKA (Janez Bitenc)
Muca Mrmrjavka,
miško je lovila,
miška z dolgim repkom,
v lonec je skočila.
Muca pa pred loncem
je sladko zaspala,
miška, smuk iz lonca,
ven je odskakljala.
»Pa me ni več v loncu.
To ti je uganka!«
Prav je grda muca,
mucica zaspanka.
122. NA VRTILJAKU (Janez Bitenc)
Vrti, vrti, vrti,
se vrtiljak, vrti,
na vrtiljaku pa
medvedek naš sedi.
Oho, oho, oho,
kako je to lepo,
voziti se okrog
in plavati v nebo.
Stoji, stoji, stoji,
zdaj vrtiljak stoji,
medvedku pa se zdi,
da se ves svet vrti.
123. PIKAPOLONCA (Janez Bitenc)
Ko se je sonce
zjutraj zbudilo
in so zapeli
ptički povsod,
pikapolonca očke pomane
in se odpravi urno na pot.
Leta na trave,
bilke in rože,
z bele marjetke
vzpne se na mak.
Ko pa jasminov grm obleze
pikapolonco vabi še slak.
Tu je obstala,
premišljevala,
komu naj nese
srečo in kam.
Že je zletela,
k Jani se usela
in ji je rekla: »Srečo ti dam.«
124. PETELINČEK IN PUTKE (Janez Bitenc)
Petelinček kikiriče,
svoje putke skupaj kliče:
»Hitro semkaj pritecite,
zlato zrnje pozobljite!«
»Ko, ko, ko,« in so pritekle,
niti hvala niso rekle.
Brž so zrnje pozobale
in veselo odcapljale.
125. POLŽEK SLINČEK (Janez Bitenc)
»Polžek Slinček,
polžek Slinček,
kliče te prijatelj Binček.
pridi hitro ven iz hiške
in pokaži mi rožičke.«
»Fantek Binček,
fantek Binček,
tukaj je tvoj polžek Slonček.
Ker mi nisi strl hiške,
rad pokažem ti rožičke.«
Polžek zlezel
je iz hiške
in pokazal je rožičke.
Binček pa, naš korenjak:
»To ni polžek, to je spak!«
126. PO MED (Janez Bitenc)
Na voziček prazen lonec
so medvedki naložili
in potem kot blisk
k čebelnjaku so zavili.
Se s čebelami menili
in kupčijo so sklenili.
Segli si v roke,
lonec z medom napolnili.
S polnim loncem na vozičku
hitro so domov krenili,
no, in kaj doma?
S sladkim medom se gostili.
127. POTOČEK (Janez Bitenc)
Že sončece sije,
potoček se vije,
čez travnike, polja,
utira si pot.
Ko teče po trati
se s cvetko pobrati,
pa vpraša
kam gre in kod.
»Ves dan se sprehajam,
po travniku rajam,«
metuljček mu de
in želi srečno pot.
128. SRNICA MALA (Janez Bitenc)
»Srnica mala,
kaj si že vstala,
sončece zlato zbudilo te je?
Ptički veseli,
so zažgoleli
in odleteli na širno polje.«
Srnica mala
je priskakljala
in pokazala ušeska je dva.
Fantka je uzrla
injo ucvrla
v gozdič zelen, kjer svoj domek ima.
USPAVANKE
129. PTIČJE DREVO (Janez Bitenc)
Na skalnati otok
priletel je ptič
in spustil je zrno na tla.
Iz zrna je zraslo
visoko drevo,
visoko, tja gor do neba.
Med vejami gnezdi
na stotine ptic,
ki vse tako milo pojo,
in ko jih zaslišiš,
v trenutku zaspiš
in sanjaš prečudno lepo.
130. USPAVANKA (Janez Kuhar)
Zajček že spi,
vrabček že spi,
mesec na nebu zapira oči.
Breza že spi,
ne šelesti,
fantek narahlo zapira oči.
Ulica spi,
nikogar več ni,
tiho, potiho zaprimo oči.
IZŠTEVANKE IN IGRICE
131. BURJA PIHA (Janez Bitenc)
Burja piha čez gore,
dežek pada na polje,
sonce se skoz veter smeje,
veter pa oblake šteje:
en, dva tri,
pojdi ven ti!
132. CINCA BINCA (Janez Bitenc)
Cinca Binca, v luknji miš,
če jo ujameš ne loviš.
Kdor pa miške ne ulovi,
ta za kazen naj miži.
En, dva, tri,
en, dva, tri,
zdaj mižiš ti.
133. CVIK – CVAK (Janez Bitenc)
Cvik – cvak, petelinček
pelji žito v stari mlinček!
V mlinčku melje bela miš,
cvik – cvak,
to loviš!
134. DEKLICA MAJHENA (ljudska)
Deklica majhena,
kikla velika,
rasti brž, rasti brž,
da bo prav kikla!
135. DELAJMO, DELAJMO (Ljudska)
Delajmo, delajmo zlata kolesa,
da se popeljemo v sveta nebesa,
angelci godejo, duše pa rajajo,
da se nebesa tresejo.
136. TALE NOGA
(igramo se ob previjanju, tako da z nogicami dojenčkamalo potelovadimo)
Tale noga binca – bi rada pila vinca.
tale noga skače – bi rada mal’ pogače.
PESMICE O ZIMI IN NOVEM LETU
137. BINGALE BONGALE (Mira Voglar)
Bingale, bongale, biri,
danes se nihče ne cmeri.
Danes prišel bo med nas
ljubi naš dedek Mraz,
ljubi naš dedek Mraz.
Bingale, bongale, baja,
danes nihče ne nagaja.
Danes prišel bo med nas
ljubi naš dedek Mraz,
ljubi naš dedek Mraz.
JESENSKE PESMI
138. BOTRA JESEN (Janez Kuhar)
Botra jesen
v deželo prihaja,
z dežjem in vetrom
nam rada nagaja.
V polje in gozd
je že urno zavila,
barve prelepe
povsod je razlila.
S kapljico rose
je barve zmešala,
kaplje dežja pa je
zraven dodala.
139. AH, KAKO SO GRDI Z MANO (Lojze Krakar)
Ah, kako so grdi z mano,
ko me spat podijo!
Zdi se mi že preneumno,
da ljudje sploh spijo.
in tako tretjino dneva
v postelji pustijo.
Vendar so še grši z mano,
kadar me budijo!
Kaj vse dal bi, da vsaj enkrat
v miru me pustijo.
Ah, zakaj ljudje na svetu
vse premalo spijo.
140. ANČKA BANČKA (Ljudska)
»Ančka, bančka,
kaj delaš doma?«
»Pletem in šivam
za svoj’ga moža.«
»Pa kdo je tvoj mož?«
»Petelin, kokoš,
na strehi sedi
in pipo kadi.«
141. BALONČEK (Janez Kuhar)
Bela lica je napel,
moj balonček, moj balonček,
bela lica je napel
moj balonček, debeluh.
Pod nebo je poletel,
moj balonček, moj balonček,
pod nebo je poletel
moj balonček, potepuh.
Ob oblak se je zadel,
moj balonček, moj balonček,
ob oblak se je zadel,
moj balonček, korenjak.
Brez glasu se razletel,
moj balonček, moj balonček,
brez glasu se razletel
moj balonček, siromak.
142. BEŽIMO, TECIMO (ljudska)
Bežimo, tecimo,
cigani gredo!
V rjavih bisagah
otroke neso.
Če se ne umivaš,
cigana se boj!
Sicer te zaloti
in vzame s seboj.
Bež’ baba, bež’ baba,
cigani gredo!
Zakaj bi bežala,
k’ mi špeha neso.
143. BINČEK IN KOS (Janez Bitenc)
V gozdu skače črni kos
z vejice na vejo,
žvižga, poje, vselej bos,
tam za živo mejo.
Binček pa na travici
bele ovce pase,
gleda svoji kravici
sredi sončne jase.
Potlej vzame žvegljico,
k ustom jo pristavi
in zapiska pesmico
kakor kos v goščavi.
144. ČIČIPHU (Mira Voglar)
Či-či-či-či-či-či phu,
glejte vlak je tu!
Karte si kupimo
in takoj vstopimo!
Či-či-či-či-či-či phu,
vlak je tu!
Či-či-či-či-či-či phu,
vlaku se mudi!
Vse hitreje pelje
in s kolesi melje.
Či-či-či-či-či-či phu,
vlaku se mudi.
Či-či-či-či-či-či phu,
pa smo zopet tu!
Vlak se že ustavlja,
vse v njemposlavlja.
Či-či-či-či-či-či phu,
pa smo zopet tu!
145. ČUDEŽNA KRILA (Janez Bitenc)
Onkraj gore,
onkraj vode,
zeleni valovi
že tisoč let spe.
Kdor jih zbudi,
krila dobi,
da z njimi
kot ptica
ves svet obleti.
146. IŠČEMO MEDVEDKA (Janez Bitenc)
Iščemo, iščemo,
iščemo medvedka:
za pečjo, pod klopjo,
kote vse pretaknemo.
Iščemo, iščemo,
iščemo medvedka:
tu ga ni, tam ga ni,
kje medvedek zdaj čepi?
Našli smo, našli smo,
našli smo medvedka.
V Lenčkini posteljici
naš medvedek sladko spi.
147. KAM, BARČICA KAM? (Janez Bitenc)
Kam, barčica, kam,
čez morje široko,
čez morje globoko?
kam, barčica, kam?
Naj s tabo veslam,
čez morje široko,
čez morje globoko?
Naj s tabo veslam?
Stoj, barčica, stoj!
čez morje široko,
čez morje globoko
me vzemi s seboj!
148. KJE JE LUNA (Janez Bitenc)
Kje je luna,
kje je luna,
sonce se na glas jezi.
Jaz bom vsak čas zatonilo,
lune od nikoder ni.
Hej, oblaček,
hej, oblaček,
ti poglej, kaj se godi!
Mar zaspanka še ni vstala,
ali druge ima skrbi?
Je pokukal,
je pokukal
bel oblaček za goro
in zaslišal in zaslišal
luno tarnati tako:
Jojme, jojme,
jojme, jojme,
zob modrostni me boli,
danes bom doma ostala,
zemlja pa naj bo v temi.
149. KRALJIČEK (Janez Bitenc)
Na vsakih sedem let
bel otok se pojavi
in prileti galeb,
na stražo se postavi.
In straži noč in dan,
ženici svoji streže,
ki v toplo gnezdece
srebrno jajce leže.
Iz jajčka se zvali
srebrni morski ptiček,
mu pravijo ljudje,
to je galeb – kraljiček.
150. LUNA IN KLAVIR (Janez Bitenc)
Se luna je ustavila,
na zemljo je pogledala
in slišala Alenčico,
kako klavir igra.
O, če bi znala jaz tako,
kako lepo bi to bilo,
bi poslušale zvezdice
in rekle: ta pa zna!
Do jutra je še dolga pot,
zato le brž, le brž od tod.
Se luna premaknila je
in v noč zaplavala…
151. LUNA NA LADJICI (Janez Bitenc)
Če rečem da, naj obvelja!
Nocoj na pot se mi ne da.
Če pa bi ladja tu bila,
bi zaveslala prek neba,
bi zaveslala prek neba.
To slišale, to slišale,
na nebu svetle zvezdice.
So pripeljale ladjico,
prelepo sinjo barčico.
In lunica, in lunica
je zaveslala prek neba.
So zvezdice veslale z njo
in vzklikale kako lepo!
152. LUNA SANJA (Janez Bitenc)
Hude sanje, hude sanje
luna je imela,
da je v morje, da je v morje,
bunk, štrbunk zletela.
Ko so ribe, ko so ribe
luno opazile,
od veselja, od veselja
so v en glas zavpile:
Zlata žoga, zlata žoga,
v morje je skočila,
plavati jo naučimo,
da ne bo utonila.
Kakšna žoga, kakšna žoga,
luna se zjezila,
in se v hipu in se v hipu
iz hudih sanj zbudila.
153. LUNIN ROJSTNI DAN (Janez Bitenc)
So zvezdice se zbrale,
skrivnostno šepetale:
kaj naj bi za rojstni dan
zlati luni dale.
Menile so, menile,
in so tako sklenile:
rdeč klobuk za rojstni dan
bomo ji kupile.
So rdeč klobuk kupile.
ga luni podarile.
Rdeč klobuk za rojstni dan
iz žameta in svile.
Je luna vsa vesela
klobuček si nadela.
Z njim na pot za rojstni dan
brž je pohitela.
154. LUNA ZASPANKA (Janez Bitenc)
Ko zjutraj se vrne s poti,
si luna budilko navije,
da o pravem jo času zbudi
in v mraku čez goro zavije.
A včasih se tudi zgodi,
da uro pozabi naviti,
takrat pa kot muca zaspi,
ko v službo bi morala iti.
155. MATJAŽEK IN LUNA (Janez Bitenc)
Polna luna v sobo kuka,
kjer Matjažek spi.
Za ušesa ga pocuka,
tole mu veli:
En copatek je na stolu,
drugi kdo ve kod.
Hlače si za peč porinil,
srajčko vrgel v kot.
To je rekla polna luna
in šla svojo pot,
da pogleda, če več reda
našla bo drugod.
156. MEDVEDEK Z BALONČKOM (Janez Bitenc)
Medvedek naš je priden bil,
priden bil, priden bil,
zato balonček je dobil,
balonček je dobil.
Zapihal veter je močno,
je močno, je močno,
oba sta splavala v nebo,
sta splavala v nebo.
Presneta reč! Le kaj bo zdaj,
kaj bo zdaj, kaj bo zdaj,
če medota ne bo nazaj,
nikoli več nazaj?
157. MEDVEDJI ORKESTER (Janez Bitenc)
Poglejte, poglejte
zdaj čudo sveta,
medvedji orkester
za ples vam igra.
Fijuju, fijuju,
tra, ra, ra, ra,
cingel, cin, cin,
za ples vam igra.
Oglasi se flavta,
trobenta in bas,
činele in boben,
zdaj kratek bo čas.
Fijuju, fijuju,
tra, ra, ra, ra,
cingel, cin, cin,
zdaj kratek bo čas.
Vrte se medvedki,
jih pete srbe,
vrte se, vrte se
do belega dne.
Fijuju, fijuju,
tra, ra, ra, ra,
cingel, cin, cin,
do belega dne.
158. MEDVEDKA (Janez Bitenc)
Prišel medvedek
k bratcu v vas.
cel dan sta se igrala.
Lovila in skrivala se,
skakala in smejala.
Ko luna je
pokukala,
sta šapi si podala
in rekla: ko bo sonce vzšlo,
se bova spet igrala.
Tako je šlo
iz dneva v dan.
Zdaj šolska klop ju čaka;
če bosta pridna, bosta oba
medvedja učenjaka.
159. MEDVEDKOVO KOSILO (Janez Bitenc)
Kaj na skuham za kosilo?
Sladke koreninice?
Ne, ne, ne, ne,
ne, ne, ne!
Rdeče gozdne jagode?
Ne, ne, ne, ne,
ne, ne, ne!
Gobjo juho,
kračo suho
ali zeljnato prikuho?
Ne, ne, ne, ne,
ne, ne, ne!
Rdeč korenček, borovnice
ali jabolčne sladice?
Ne, ne, ne, ne,
ne, ne, ne!
Jaz bi lizal turški med
ali češnjev sladoled!
160. MESEC RADOVEDNEŽ (Janez Bitenc)
Pokukal je mesec z neba.
Ku – ku, ku – ku, ku – ku,
pokukal z neba, zagledal moža,
ku – ku,
ki pasel kozlička je dva.
Se smejal je mesec z neba,
ha – ha, ha- ha, ha – ha,
se smejal z neba, kermožu ušla,
ha- ha,
sta bela kozlička oba.
161. NA POT (Janez Bitenc)
Že sinja barčica drsi,
drsi po modri vodi,
ji sonce kaže pravo pot,
da nikdar ne zablodi.
Jo vodi pot na otok bel,
na otok bel v daljavi,
tam zlata ribica živi,
ki malčkom zgodbe pravi.
162. RIBIČ (Janez Bitenc)
Živel je ribič
lep in mlad,
nekoč je šel na lov.
Tri koše ribic je ujel
in priveslal domov.
Ko s košev strese jih na tla,
se ena oglasi:
»Če ribič, me pustiš živet,
me pomnil boš vse dni.«
Je vrgel ribico v vodo,
glej, čudo se zgodi,
kot zvezda lepa deklica
pred ribičem stoji.
163. ROŽA NA SKALI (Janez Bitenc)
Na skali roža je pognala,
imela je biserni cvet,
cvetela je morju in soncu,
cvetela že mnogo je let.
Je dete prišlo k sivi skali.
pobožalo biserni cvet
in v hipu je zraslo v junaka,
a roža je morala umret.
164. STEKLENI GRAD (Janez Bitenc)
Na dnu morja
steklen je grad,
steklen je grad,
a grad zapira
tisoč vrat, tisoč vrat.
Kdor bo odklenil
tisoč vrat,
vseh tisoč vrat,
bo v gradu našel
skrit zaklad, skrit zaklad.
165. V PRISTAN (Janez Bitenc)
Zdaj pa grem,
je ribica rekla
in skočila je v vodo
mi pa smo ji pomahali
in smo kukali za njo.
Takšnih zgodbic
pa še nikoli,
kot smo čuli jih ta dan,
to smo rekli in zapluli
s sinjo barčico v pristan.
166. ZVEZDICA V MORJU (Janez Bitenc)
Pred mnogimi,
mnogimi leti,
je zvezdica padla z neba.
In v vodi je potonila,
zdaj sveti na dnu morja.
Že mnogi
so zvezdo iskali,
a nihče je našel še ni.
Poskusite srečo, otroci,
morda jo najdete vi.
IZŠTEVANKE IN IGRICE
167. KUHINJA V PESKOVNIKU (Maja Planinc)
Križ – kraž, kaj mi daš?
Križ – kraž, kaj mi daš?
Dam ti eno žličko mivke,
dam ti eno šalčko vode,
da si skuhaš kavico,
da si skuhaš kavico!
MMMMMMMM!
(Igramo se lahko v peskovniku ali pa na otrokovi dlani)
168. NA KOLENU (Oton Župančič)
Diči, diči, diča,
urno na konjiča,
na konjiča vranega,
dobro osedlanega.
Diči diči diča,
deček nima biča,
deček nima ne ostrog,
da pognal bi konja v log.
169. NAŠA ŠPELA (ljudska)
Naša Špela tenko joka
kislo se drži,
se ji je potresla moka,
zdaj pa kruhka ni.
170. SINKO ŠTEJE (Miroslav Košuta)
Ena –
jabolka so še zelena.
Dve, dve –
jabolka nam rumene.
Tri, tri, tri –
eno že lepo rdi:
sinko ga z drevesa strese,
mamici pokazat nese.
171. SONČEK SIJE (ljudska)
Sonce sije,
dežek gre,
mlinar melje
brez vode,
deklica pometa
brez metle.
172. TRARA TRARA (ljudska)
Trara, trara,
pošto pelja!
Repa korenje,
slabo življenje;
repa še, še,
korenje pa ne!
173. MOJČINA PESEM (Marjan Kozina, Fran Milčinski)
Ptička, ki sladko žgoliš,
vetrc, ki v vejah šumiš,
preko dobrav nesi pozdrav
daleč tja v rodno mi vas.
In ko se vrneš, povej,
kdaj bo, kot bilo je prej,
kdaj spet domov, preko bregov,
šla bom tja v rodno mi vas.
Ptička ne poje mi več,
vetrc odjadral je preč,
sama sem spet, mrzel je svet,
daleč je rodna mi vas.
PESMICE O ZIMI IN NOVEM LETU
174. SLEDI (Damjana Kenda Hussu)
Zajček se podi po bregu,
išče svojo sled v snegu.
Veter po pobočju brije,
sproti vsako sled zakrije.
Zajček, ki ne zna domov,
zleze kar v lisičji rov.
K sreči botre ni doma,
tudi ona je zašla.
175. KAJ VSE ZNAMO (Janez Bitenc)
Poglejte nas,
poglejte nas,
kako korakamo
in tečemo
in skačemo
in žogo brcamo.
Poglejte nas,
poglejte nas,
kako korakamo,
se žogamo
in plavamo
in skačemo
v vodo.
Poglejte nas,
poglejte nas,
kako korakamo
in rdečih lic
in zdravih nog
veselo pojemo.
176. KUŽEK MALI (M. Aparnik)
Kužek mali, Bobi zali,
brž pokaži tačke mi.
Če pa nočeš, potlej pazi,
da te fantek ne ulovi.
Kužek mali se je ustrašil
in pokazal nosek siv,
tačko belo, drugo črno,
pa še zraven repek siv.
177. MUREN, PRIDI IZ LUKNJICE (ljudska)
Muren, muren,
pridi iz luknjice,
bova jedla
bele štrukeljce.
Pridi, bom ti dal
zlat komat,
greva na polje
pšenico sejat!
178. NAGAJIVKA (Danilo Gorinšek)
Pri nas doma sta kuža Hov
in mačka Mehkotačka.
Nikdar se ne prepirata
kot pes in mačka.
Prijatelja pa sta zato,
ker mucka je suknena,
pa tudi kuža Hov ni živ,
le lutka je lesena.
179. PADAJ, PADAJ MILI DEŽEK (Mila Voglar)
Padaj, padaj, mili dežek,
rožice so žejne, dobro jih zalij!
Sijaj, sijaj, toplo sonce,
rožice, glej, zebe, z žarki jih pokrij!
Pihaj, pihaj, hladni veter,
rože bi plesale, vrti jih močno!
Pridi, pridi, temna noč,
rože zdaj bi spale, svet zavij v temo!
180. NIČ NE JOKAJ, SESTRICA (J. Haydn / J. Humar)
Nehaj, nehaj, sestrica,
kaj še zmerom jočeš?
Če se boš nasmehnila,
vse storim, kar hočeš!
Lešnikov nanosim ti,
mama jih bo dala,
jagodic natrosim ti,
da jih boš zobala.
Če se boš nasmehnila,
žalost bo zbežala,
pa se bova spet oba
šolarje igrala.
Črke bova pisala,
saj ti že kar grejo!
Vendar pravi šolarji
jokati ne smejo.
181. O ZELENEM, RUMENEM IN BELEM ZAJČKU (Janez Bitenc)
Iz brloga gre lisica.
medved liže sladki med,
a za urno veverico,
lešniki so slastna jed.
En, dva, tri, en dva, tri,
zdaj mižiš ti.
Najlepšo hišico ima
naš pridni beli zajček,
se sveti vsa, kot bi bila
iz čistega zlata.
Tra, la, la, la, la, la, la, la,
tra, la, la, la, la, la, la,
se sveti vsa, kot bi bila
iz čistega zlata.
182. PETELINČEK JE NA GORO ŠEL (ljudska)
Petelinček je na goro šel, kikirikiki,
petelinček je na goro šel, kikirikiki,
petelinček je na goro šel, kikirikiki,
kikiriki, kikiriki.
Kaj pa on na gori bo, kikirikiki…
On na gori ljub’co ima, kikirikiki…
Ljub’ca obolela je, kikirikiki…
Poslali so po dohtarja, kikirikiki…
Ljub’ca ozdravela je, kikirikiki…
Petelinček je na talarju, kikirikiki…
Okoli so prijatelji, kikirikiki…
183. PLEZA MUCEK (Neža Maurer)
Pleza mucek na drevo,
vedno više, vedno više,
pleza mucek na drevo,
z vrha gleda že na hiše.
Ko pripleza prav na vrh,
glej pred hišo skleda mleka,
a kako bi dol prišel,
mali mucek veka, veka.
184. SREČO SMO NAŠLI (Janez Bitenc)
Zdaj vemo, zdaj vemo,
kje sreča tiči,
tecimo, tecimo,
da nam ne ubeži.
Zapojmo veselo
zdaj sreči na glas:
»Hej, sreča ljubeča,
saj ti si že v nas.«
185. ŽABEC KUKEC (Janez Bitenc)
Rega, rega, rega, rega,
rega, rega, kvak, kvak,
to, kar jaz vem, to, kar jaz znam,
to zares ne zna vsak.
Krasno brenkam na kitaro,
sem med pevci prvak,
rega, rega, rega, rega,
rega, rega, kvak, kvak.
Zdaj z menoj veselo pojte,
da se sliši preko mlak,
rega, rega, rega, rega,
rega, rega, kvak, kvak.
UGANKE
Uganka Rešitev
Na strehi prste v zrak izteza
in slike v skrinjo nam prestreza.
/Helena Bizjak/
ANTENA 1.
Več ko voz, več popije,
a policaj ga ne zašije.
/Helena Bizjak/
AVTO 2.
Če s tolkalci naj igram,
se zasliši: bamberbam. BOBEN 3.
V gozdu majhna so drevesa,
višja niso, kot je resa,
in na njih je sladek sad,
zoblje rad ga star in mlad.
/Lojze Beltram/
BOROVNICA 4.
Vitke, bele so postave,
dolgih in zelenih las,
k tem nevestam sred’ dobrave
rad zahaja veter v vas.
/Ivan Cimerman/
BREZE 5.
Je debela, je okrogla
in na njivi tam leži,
saj viseti ne bi mogla.
Ko na jesen dozori,
kmet vesel in dobre volje
si iz nje pridela olje.
/Lojze Beltram/ BUČA 6.
Vse noči ob tebi bedi,
se zjutraj zjezi,
ti sanje spodi.
/Pavle Gregorc/
BUDILKA 7.
Naviješ jo za uho,
zazvonila ti bo.
/Tone Dodlek/ BUDILKA 8.
Jaz nosim svojega gospodarja
gospodar pa mene.
ČEVELJ 9.
Ima jezik – pa ne govori
in nogo, ki njegova ni.
/Andrej Rozman Roza/ ČEVELJ 10.
Tam na belem polju
črne so sledi,
če jih znaš prebrati,
mnogo zveš stvari.
/Helena Bizjak/
ČRKE 11.
Sestra je črna,
bratec je bel,
vedno sta skupaj,
pa ni ju ujel.
DAN IN NOČ 12.
Nikoli ni bilo,
nikoli več nebo
in vendar je.
/Ljudska/
DANAŠNJI DAN 13.
Tri – zajčku kosilo,
štiri – sreče obilo
/Vera Albreht/
DETELJA 14.
Težki, polni, črni čolni,
glejte k nam veslajo.
Tam v trebuhih, po dneh suhih,
vodo nam peljajo.
DEŽEVNI OBLAKI 15.
Pretegnjeni stric
brez nog se premika.
Rad ima dež
a ne rabi dežnika.
DEŽEVNIK 16.
Majhne strehe iz blaga
nas varujejo dežja.
/Helena Bizjak/
DEŽNIKI 17.
V zrak te dviga,
ni dvigalo.
Po zraku šviga,
ni letalo.
/Mira Voglar/
GUGALNICA 18.
Beli zobje,
pa še črni so vmes,
trebuh raztegne,
te vabi na ples.
/Pavle Gregorc/
HARMONIKA 19.
Kroži, jadra preko mest,
ni mu treba gladkih cest.
nad gorami, nad vodo –
lahka krila nas neso.
JADRILICA (letalo) 20.
Belo krilce je razpela,
ko v pripeki je sedela,
ko krilce je izgubila,
rdečo kapico dobila.
/Vera Albreht/
JAGODA 21.
Okroglo je in belo,
brez oken in brez vrat;
razbiti mora steno,
kdor ven prišel bi rad.
/Manica Komanova/ JAJCE 22.
V noči mož ne bo počival.
Kaj bo delal? Bo mar šival?
Igle je zapičil v suknjo.
Si bo z njimi krpal luknjo? JEŽ 23.
Glavo ima, noge ima,
nima pa repa,
zvije se, zbode te,
kadar je kepa.
/Valentin Vodnik/
JEŽ 24.
Kožo sleče,
ko se preobleče. KAČA 25.
Krav ne pase, ne kobilic
ta pastirček svetlokril,
a na paši nad povirjem
rad pridruži se pastirjem.
KAČJI PASTIR 26.
Fantek je premajhen za stranišče.
Lulal bi, le kaj po hiši išče?
(Anja Štefan)
KAHLICO 27.
Trgatev oznanja,
vrabce preganja.
KLOPOTEC 28.
Ptica je a vendar bolj slabo leti.
jajca nam poklanja,
piščeta vali. KOKOŠ 29.
Dneve razkazuje,
tedne zaključuje,
mesece obrne,
čez leto jih spet vrne.
(Zvezdana Majhen) KOLEDAR 30.
Pusti mene, to ti rečem,
ognja nimam, toda pečem.
/Alojz Gradnik/
KOPRIVA 31.
Rad se zajček z njim sladka,
mamica ga v juho da,
če pa zobek imaš zdrav,
tudi tebi pride prav.
/Viljenka Jalovec/
KORENČEK 32.
V grmu sedi,
ves dan žgoli,
ženki prepeva,
ki v gnezdu vali.
/Janez Bitenc/
KOS 33.
Ježek ni, pa vendar pika,
plašček nosi iz bodic;
a pod njim v tesni srajčki
skriva se rjav okrogel stric.
/Brigita Kobe/
KOSTANJ 34.
Sredi polja jasen grad
sama okna, nič ni vrat;
bogatini pridejo,
okna z zlatom zazidajo.
/Oton Župančič/ KOZOLEC 35.
Lučko prižiga, z lučko leti
skozi prelepe poletne noči.
(Anja Štefan) KRESNIČKA 36.
Lučke v travici prižgane,
dvignejo se nad poljane.
Kadar jih v roko vloviš –
prstkov si ne osmodiš. KRESNIČKE 37.
Kruhki, ki niso v peči pečeni,
malo rjavi in malo rumeni,
rahli in sladki od marmelade –
maškare vzele jih bodo prav rade. /Anja Štefan/ KROFI 38.
Poznam rudarja –
gore ustvarja.
/Oton Župančič/ KRT 39.
Jajce v tuje gnezdo znesla,
zakuhala, pomlad prinesla. KUKAVICA 40.
Tam na gozdni jasi
leze prav počasi
črn polž brez hiše.
No,kako se piše?
/Lojze Beltram/ LAZAR 41.
Luknja pri luknji,
vmes ozke poti,
na vsaki si višji,
če te strah ni.
/Pavle Gregorc/ LESTEV 42.
Velika ptica visoko leti,
s polnim trebuhom torb in ljudi.
/Andrej Rozman Roza/ LETALO 43.
Dvanajst vej ima drevo,
vsaka veja gnezda štiri,
sedem mladih se šopiri
v vsakem gnezdu. Kaj je to?
(Josip Stritar)
LETO 44.
Obleke štiri v letu dni,
kdo zamenja, ugani ti.
/Pavel Gregorc/
LETO – ŠTIRJE LETNI ČASI 45.
Urnih nog sem, bistra, zvita,
putk sem lačna, nikdar sita,
plašček moj rjavordeči
lovcem je zelo povšeči.
/Manica Komanova/ LISICA 46.
Zlat kožušček,
bel trebušček,
rep košat,
kurji tat.
/Lojze Beltram/ LISICA 47.
Kakšne so to mačice?
Srebrne so njih dlačice
in plezajo brez tačice. MAČICE (gozdne) 48.
Čakam pred luknjo,
da pritečejo miši,
potem direndaj bo
po celi hiši.
MAČKA 49.
Ko sije sonce, dež prši,
razpne čez mesta se, vasi,
razpne se kakor slavolok
v vseh barvah čez neba obok.
/Milena Batič/ MAVRICA 50.
Spomladi se zbudi,
votlino zapusti,
hlača in lačen brunda:
»Pretopla mi je bunda.«
/Ivan Cimerman/ MEDVED 51.
Tiho v nočni mir
stopa bled pastir,
sredi črne trate
pase ovčke zlate.
/ljudska/
MESEC 52.
Drobna, siva
tenko cvilim,
sovam,mačkam
se ne smilim.
/Vojan T. Arhar/
MIŠKA 53.
Modro in mirno
neskončno se zdi,
s plimo, oseko,
raste, kopni.
MORJE 54.
Iz smrečja, igel, dom imajo,
nič iger – delo le poznajo,
na tisoče jih v gozdu gomazi,
za mozne kravice imajo – uši.
/Ivan Cimerman/
MRAVLJE 55.
Kdo pa je ta, kdo pa je ta,
ki prede brez prediva?
In vsako jutro brez vode
na pragu se umiva.
/Vera Albreht/
MUCA 56.
Črno je oblekel suknjo
muzikant pred svojo luknjo.
S kljunčkom ne, le s krili poje,
v soncu svira jo po svoje.
/Vera Albreht/
MURN 57.
Nosi nos kot rog,
z njim se rad bojuje,
divje puha naokrog,
v Afriki domuje.
/Ivan Cimerman/ NOSOROG 58.
Na nosu čepijo,
za ušesa se držijo.
/Helena Bizjak/
OČALA 59.
Dvoje lupin,
jedro je sin. OREH 60.
Resda hodil ni v tovarno:
v kotih, kjer je najbolj varno,
tke in prede tanke mreže,
z njimi zid in cvet prepreže.
/Vera Albreht/ PAJEK 61.
ptica je in rada
razkazuje lepotijo.
Včasih po dvorišču
vozi si kočijo.
/Ivan Dodič/ PAV 62.
Kuriš premog
in polena,
da te greje
moč plamena
(Jana Kolarič)
PEČ 63.
Kdo miške pušča v miru,
mačke pa podi,
za torto se ne meni,
pač pa za kosti?
PES 64.
Pazi jna kokoši,
pazi na piščance
in tako prepeva,
da doni čez klance.
(Anja Štefan)
PETELIN 65.
Lepega jutra znanilka
živa je kmečka budilka. PETELIN 66.
Ta pa težka ni uganka,
saj je tvoja stara znanka:
v rdečem krilcu gospodična,
sedem pik, da je bolj lična,
kadar pa zleti v nebo,
gledaš žalosten za njo.
/Vera Albreht/
PIKAPOLONICA 67.
Čisto enako se reče
temu, kar dedek kadi,
ali pa temu, kjer voda priteče,
ko si jo kdo zaželi.
/Josip Stritar/
PIPA 68.
Puhaste glavice,
šibke nožice,
koklji se skrivajo
pod perutnice. PIŠČANČKI 69.
Biba leze, bivol ni
tovor nese, osel ni;
roge ima, kozel ni;
kaj je neki, kaj se ti zdi?
POLŽ 70.
Poznam moža,
ki hiše ne pusti doma.
POLŽ 71.
Štirje rožički,
ves je od sline,
s hišo na hrbtu
po travniku rine.
POLŽ 72.
Na štirih noga stoji,
ponoči pa tebe
v naročju drži.
/Ivan Dodič/ POSTELJA 73.
Beri besedo nazaj ali naprej,
vode veliko pomeni vselej. POTOP 74.
Perilo požira,
packe izpira.
/Ivan Cimperman/ PRALNI STROJ 75.
Na železni nogi stojijo
in imajo pločevinaste obraze.
Šoferjem molče delijo
prometne ukaze.
/Helena Bizjak/ PROMETNI ZNAKI 76.
Pet otrok iz ene hiše,
pa se vsak drugače piše. PRSTI NA ROKI 77.
Cvetke rumene,
lučke požene.
/Ivan Cimerman/ REGRAT 78.
Sredi trate
zvezde zlate,
za njimi ostala
so bela padala. REGRAT 79.
Rajska ptica
svetlorepa
po vesolju
se potepa.
/Vojan T. Arhar/
REPATICA 80.
Nič zob nima,
pa vendar še železo jé.
RJA 81.
Vse kar počneš, delaš z njo,
truden podpreš z njo si glavo.
/Jože Šmit/ ROKA 82.
Pet prstov in dlan ima.
Prijetno nas greje.
kdor jo pozimi ima,
se smeje.
/Ivan Dodič/
ROKAVICA 83.
Biserne brez kril čebele
snoči stiha priletele,
noč na travi prenočile,
davi v soncu se poskrile.
/Oton Župančič/
ROSA 84.
Vsako jutro v jamo gre,
črn povrne se iz nje,
ker globoko pod zemljo
koplje črno nam zlato.
RUDAR 85.
Kolesc res nima ta voziček,
ne vleče konj ga, ne voliček.
Samo navzdol gre, nikdar v breg,
nanj sedeš, ko zapade sneg.
/Vera Albreht/ SANI 86.
Troje obarvanih oči
na križišču te svari.
/Ivan Cimerman/ SEMAFOR 87.
Za pete te drži,
sončni prijatelj
za tabo hiti.
/Helena Bizjak/ SENCA 88.
Po kotih vohlja
in rohni.
Preživlja se s tem,
da sesa smeti.
/Helena Bizjak/ SESALEC 89.
Na dnu morja
maček čepi,
za njegov rep
se ladja drži. SIDRO 90.
V dolino hitim,
mi zmanjka poti,
čez streho zletim,
da spodaj bučim.
/Pavle Gregorc/
SLAP 91.
Polna iglic,
ježek ni,
še pozimi zeleni. SMREKA 92.
Lahek je kot puhek,
hladen je kot led,
v belo oblačilo
je odel naš breg. SNEG 93.
Kepa za trup,
ogljene oči,
na glavi mu
luknjasta ponev sedi. SNEŽAK 94.
Smešen debelušen mož,
ptic ne mara niti rož;
ko posije sonce vroče,
kar do smrti se razjoče.
/Vojan T. Arhar/ SNEŽENI MOŽ 95.
Bele neveste,
čipkast balet,
bele so ceste,
ženin je led.
/Ivan Cimerman/ SNEŽINKE 96.
List pri listu – mehka glava,
kadar v skedi jo imaš,
olje, kis in sol dodaš.
/Vijenka Jalovec/ SOLATA 97.
Ko bolečina jo rodi,
po licu slana pripolzi.
/Ivan Cimerman/ SOLZA 98.
Potuje prek sveta,
žarečo, zlato grivo ima,
iz zemlje vabi v brst kali,
jutranja zarja je njegova hči. SONCE 99.
Vitkonoga krasotica
soncu nudi temna lica. SONČNICA 100.
Nepovabljen pridem sam,
siliti pa se ne dam;
kdor me videti želi,
leže naj in zamiži.
/Josip Stritar/ SPANEC 101.
V prsih kot ura
neprestano nabija.
Nikoli te ure
nihče ne navije. /Ivan Dodič/ SRCE 102.
Lahno stopa dolgonoga sredi loga. Plaho gleda, ko se pase sredi jase. Zdrzne se, zbeži,
če le trava zašumi. /Lojze Beltram/
SRNA 103.
Štiri noge, včasih tri –
na sedalu se sedi.
kadar daljše sem postave,
hrbet ti podprem do glave.
(Jana Kolarič) STOL 104.
Preštej ji noge
pa zveš za ime.
A prešteti do sto
ni prav lahko. STONOGA 105.
Kdo je ta, ki ima
v sredi polno praznega.
/Manica Komanova/ STRAH 106.
Bister nisem, tudi ne zabit,
v polju čakam, med koruzo skrit,
prelisičim vrabca, miš in vrano,
dasi nosim v glavi prazno slamo.
/Vera Albreht/ STRAŠILO 107.
Brez nje je koža koza,
brez nje je roža roza.
/Pavle Gregorc/ STREŠICA 108.
Na eni sami nogi stoji,
voščene solze toči,
ko gori.
/Helena Bizjak/ SVEČA 109.
Kažipot za pomorščake
sredi morja daje znake. SVETILNIK 110.
Šilast nos
iz dolge hiše
s črnim, glej,
po belem piše.
/Vojan T. Arhar/
SVINČNIK 111.
To je velik učenjak,
ki vsako stvar napiše;
če napravi kaj napak,
jih sestrica izbriše.
/Lojze Beltram/ SVINČNIK IN RADIRKA 112.
Nabrušena kraka,
dvoje ušes,
pazi, da prsta
ne dobiš vmes.
/Tone Dodlek/ ŠKARJE 113.
Na travniku jih je
za eno polno vrečo,
med njimi ena le,
ki ti prinaša srečo.
/Janez Bitenc/ ŠTIRIPERESNA DETELJICA 114.
Žarki sonca jih vrtijo,
za petami si sledijo.
Eden pride drug odide,
leto v krogu se izide.
/Andreja Borin/ ŠTIRJE LETNI ČASI 115.
V močvirju plen lovi,
nad žabami zavlada,
na strehi dom gradi
in z dimom se ubada.
/Ivan Cimerman/
ŠTORKLJA 116.
Glejte! Taka majhna hiša
eno okno le ima,
vendar skozenj lahko gledam
širom celega sveta.
/Pavle Gregorc/
TELEVIZOR 117.
Pod listjem skrit,
kot polžek zvit,
pol zime prebedi,
čeprav se mu še spi.
/Lojze Beltram/
TELOH 118.
Po vsem svetu rase,
nenehno zeleni,
če je krava ne popase,
v seniku zadehti.
/Ivan Cimerman/
TRAVA 119.
Sredi gore velikan,
tri glave ima,
grom in strela buta vanj –
kdo ga ne pozna.
/Matej Bor/ TRIGLAV 120.
Sapa vanjo zapihlja,
pa zatrobi: tra -ra – ra.
TROBENTA 121.
Cvet zlatorumen,
glas mil, pritajen;
ko se oglasi,
nam pomlad zbudi.
/Manica Komanova/ TROBENTICA 122.
Te mati slabotna,
še tati ne zna;
pa sina varuj se,
te vrže ob tla. TRTA IN VINO 123.
Leto za letom
druge uči,
vedno sprašuje
iste reči. UČITELJICA 124.
Ko me tuhtaš, te jezim,
ko me rešiš, veselim
in tako tvoj um bistrim.
/Alojz Gradnik/ UGANKA 125.
V zlati skrinji mlin droban
teče teče noč in dan.
URA 126.
Brez mezinca je in palca,
ima samo dva kazalca.
URA 127.
Teče, teče, nima nog,
kaže, kaže, nima rok,
čas računa brez glave,
kar želiš brez ust pove.
URA 128.
Poje, vriska, stoče, joče,
koder hoče, se podi,
okrog vogla priropoče
šipo ubije in zbeži. VETER 129.
Poznam čudnega strica,
kot blisk klobuk zna sneti,
čeprav ti piha v lica,
ne moreš ga prijeti. VETER 130.
Nima rok, ne nog, telesa
pa z drevesa sad otresa!
/Oton Župančič/ VETER 131.
Živalca poznana, nikoli ugnana,
se ljubko igra, urno skaklja
od gabra na dob.
Z živimi zre očmi,
če si prinesel ji kaj za pod zob.
/Oton Župančič/ VEVERICA 132.
Po orehu skače,
bel predpasnik, rjave hlače.
Med vejevjem škrta, žaga
neprestano šviga švaga.
Jedrca je vsa pobrala
tla z lupinami nastlala.
/Vera Albreht/ VEVERICA 133.
V sodu starim,
glavo zavrtim.
/Tone Dodlek/
VINO 134.
Z glavo puha,
s srcem kuha,
z nogami melje,
v dalj nas pelje.
/Oton Župančič/ VLAK 135.
Kadar kuhaš, pereš, piješ …
me gotovo rad imaš.
Ko poplavim polja, mesta,
pa pred mano trepetaš.
(Nadja Jakomin)
VODA 136.
Čista in prozorna
tečem v vse domove,
včasih nepokorna
skočim čez bregove. VODA 137.
Pred hišo pobere
posode s smetmi,
vase jih zvrne
in prazne pusti. VOZILO, KI POBIRA SMETI 138.
V mestnem parku sredi njiv
majhen ptiček rjavo siv
se oglaša: čiv, čiv, čiv.
/Lojze Beltram/ VRABČEK 139.
Stara baba grbasta,
stara baba škrbasta,
kraj vode poseda,
se v zrcalo gleda.
/Oton Župančič/ VRBA 140.
Tanka nožica,
drobna glavica
mrtva leži.
Če jo pogladiš,
se obudi,
kakor kresnica
kot plamenica
vsa zaplamti.
/Ivan Matelič/ VŽIGALICA 141.
Tenkonoge deklice
iz lesene hišice,
same rdeče kapice,
toda vse porednice:
kar po glavi plešejo,
da se iskre krešejo. /Jože Šmit/ VŽIGALICE 142.
Dolgi uhlji,plah korak,
urne noge, a kožuh mehak.
/Ivan Cimerman/ ZAJČEK 143.
Sredi polja glava trda,
znotraj zdrava
ko rasti je konec,
jo pogoltne lonec.
/Vojan T. Arhar/ ZELJNA GLAVA 144.
Na širni dobravi
je glava pri glavi:
učene nobene,
neumne nobene,
a vse so zelene.
/Alojz Gradnik/
ZELJNE GLAVE 145.
Vse dni se vrti
okrog svoje osi,
in nosi ljudi,
živali in stvari.
/Ivan Cimerman/ ZEMLJA 146.
Mrzla starka, vedno bela
z dedkom Mrazom pride v vas,
vsako leto je vesela,
če nam ohladi obraz. ZIMA 147.
Zdravi, čvrsti, srečno bleste,
vsega smo siti, če nas ne bole.
/Jože Šmit/ ZOBJE 148.
Če ga vlečeš za rep,
glasno prepeva,
ko ga spustiš,
obstane brez odmeva.
ZVON 149.
Spomladi se prvi zbudi,
z glavico belo
neslišno zvoni.
ZVONČEK 150.
Cvet poljan,
zvon droban,
kadar kima,
zvena nima. ZVONČEK 151.
Zelena gospa
je v mlaki doma,
večkrat zakvaka,
še rajši reglja.
ŽABA 152.
Fantek nima kapice,
kapica ima fantička.
Prihrumele sapice
niso vzele kapice,
vzele so fantička.
/Oton Župančič/
ŽELOD 153.
Če zemlja
s kljukico se speče,
se lahko da v usta
in lepo pohrusta.
No, kako se temu reče.
/Josip Stritar/
ŽEMLJA 154.
Bukov gozd rodi nam sad,
ki ga polh ima prav rad;
če narobe bereš riž,
pa ime plodu dobiš.
/Lojze Beltram/
ŽIR 155.
Vsak dan nosimo jo v usta,
a nihče je ne pohrusta.
/Lojze Beltram/
ŽLICA 156.
Sem debeluška okrogla,
kadar le morem poskočim.
Ko zviška na tla spet padem,
ne cmerim se, solz ne točim.
/Manica Komanova/
ŽOGA 157.
S kljunčkom trka in posluša,
če ne bo pod lubjem suša.
Če zadene mesto pravo,
bo v gozdovih drevje zdravo.
/Vera Albreht/
ŽOLNA 158.
Na štirih kolesih
po cesti drvi,
v križišču počiva,
v garaži pa spi.
/Nina Mazi/
AVTO 159.
Okrogel je, zelo lahak,
če pihneš vanj, se dvigne v zrak,
če se dotakne tal, odskoči,
če stisneš ga, pa revež poči.
/Mira Voglar/ BALON 160.
Meri čas in tik taka,
piska al’ zvoni,
dokler ne zbudi junaka,
ki brezskrbno spi.
/Franc Ankerst/ BUDILKA 161.
Po dolinah, po vzpetinah,
skoz gore in čez vode,
kamor hočemo nas vodi,
sama z nami pa ne hodi.
/Jože Šmid/
CESTA 162.
Od jutra do noči nabira, leta,
koške za cvetni prah ometa.
Od jutra do noči
zum, zum, zum brenči.
/Mira Voglar/
ČEBELA 163.
Črtasta srajčka
in drobcena krila –
v lončke iz voska
bo med natočila.
/Anja Štefan/
ČEBELA 164.
Beli cvetovi
krasijo drevo,
rdeči plodovi
pa tvoje uho.
/Elvira Maličev/
ČEŠNJA 165.
Podoben čebeli,
a vse bolj rejen.
Medu nam ne nosi –
baje je prelen. /Anja Štefan/ ČMRLJ 166.
Petindvajset jih koraka,
a drugačna je prav vsaka,
kdor odlično jih pozna,
je med knjigami doma.
/Vojan T. Arhar/
ČRKE 167.
Po deblu tok, tok,
trka brez rok.
/Mira Voglar/ DETEL 168.
Ko sonce sije,
brez rok pod zemljo vrtnari,
ko dežuje,
brez nog se na sprehod odpravi.
/Helena Bizjak/ DEŽEVNIK 169.
Suhljat in velik črn goban
popiva vsak deževen dan.
/Vojan Arhar/ DEŽNIK 170.
V dežju me odpreš,
suh dalje greš!
/Mira Voglar/ DEŽNIK 171.
Ti čudni črnuhi
na strehah čepijo:
ob peki in kuhi
kot Turki kadijo.
/Črtomir Šinkovec/ DIMNIKI 172.
Raste visoko, visoko v nebo,
raste v nebo zeleno ___________.
/Milena Batič/ DREVO 173.
Ozki in dolgi umetni zobje
vsak dan razčešejo naše lase.
/Anja Štefan/ GLAVNIK 174.
Iz vejic spleteno,
z listki okrašeno,
z mahom postlano,
s perjem zmehčano…
pa s pogledom na zvezdo
to ptičje je ________________
/Mira Voglar/ GNEZDO 175.
Nad mestom stari gospod kraljuje,
ves siv in spoštovan,
vse ga obiskuje in občuduje,
četudi že slab je in razmajan.
/Darinka Petkovšek/ GRAD 176.
Na trti visi,
jeseni zori,
čebelam in meni diši.
/Anja Štefan/ GROZD 177.
V sodčku je brez obroča
rumena in bela moča.
/Valentin Vodnik/ JAJCE 178.
Prva bodica, druga bodica,
tretja bodica, stota bodica!
Ssi upaš pobožati
gozdnega strica? /Barbara Gregorič/ JEŽ 179.
Črne tipke, bele tipke
čakajo na prste gibke.
/Anja Štefan/ KLAVIR 180.
Zaprta molčim,
odprta učim,
odkrivam skrivnost,
lepoto, modrost.
/Vojan T. Arhar/ KNJIGA 181.
Je majhen in droben,
če piči, srbi.
Strupen ni ne zloben,
a pije nam kri.
/Franc Ankerst/
KOMAR 182.
Nisem ogenj, a skeleče,
kdor me prime, se opeče.
/Danilo Gorinšek/ KOPRIVA 183.
Oblečen sem v črn baržun,
rumen je moj pojoči kljun,
ko vigred pride spet med nas,
zažvižgam vam za kratek čas.
/Vojan Arhar/ KOS 184.
Veselo žvižga brez piščali.
Kdo?
Rumenokljuni ptiček zali.
/Mira Voglar/ KOS 185.
Ježek zeleni
pika te v dlan,
rjavi možiček
pokuka na dan.
/Helena Bizjak/ KOSTANJ 186.
V poletni noči prileti
živa svetilka
in riše vijuge v temi.
/Mira Voglar/ KRESNIČKA 187.
Veliko imam oči,
pa sem vendar slep;
pri vsakem očesu
mi zraste rep.
/Ljudska/ KROMPIR 188.
Kdo sredi trate
koplje brez lopate…
In hribček naredi
brez tvoje pomoči?
/Mira Voglar/
KRT 189.
Zemljico pred sabo rine,
dokler ne zgradi krtine.
/Anja Štefan/ KRT 190.
Pod zemljo je, ni rudar,
koplje, rije, ni mu mar,
če je črn do ušes
in še kakšno dlako čez.
/France Belčič/ KRT 191.
Kroži, jadra preko mest,
ni mu treba gladkih cest.
Nad gorami, nad vodo –
lahka krila nas neso.
/Vera Albreht/ LETALO 192.
Spodaj je ozek,
zgoraj širok,
skozenj pa teče
majhen potok.
/Ljudska/ LIJAK 193.
Ko poneha dež,
v soncu se bleste,
otroci z bosimi nogami
jih razbijajo kriče.
/Gustav Strniša/ LUŽE 194.
Rdeč obroček – belo oko
varno pripelje te na goro.
/Darinka Petkovšek/ MARKACIJA 195.
Pisan most
čez obzorje sega,
a povzpeti
se ne da na njega.
/Elvira Maličev/
MAVRICA 196.
Kdo je tisti sladkosned,
ki čebelam krade med?
Velik je in ves kosmat.
Ko je sit, v brlog gre spat.
/Anja Štefan/ MEDVED 197.
Na nebu domuje
in zvezdam kraljuje.
/Elvira Maličev/ MESEC 198.
En teden je sit, dva je zvit,
potem se gre skrit.
/Ljudska/ MESEC (Lunine mene) 199.
Šviga švaga, čez dva praga.
/Ljudska/ METLA 200.
Vem, da ga poznaš;
srka iz vseh čaš,
ziblje se ves dan,
a vendar ni pijan.
/Vera Albreht/ METULJ 201.
Kdo na celem širnem polju
ima najlepša krila?
Tanjša so kot cvetni listič,
nežnejša kot svila.
/Anja Štefan/ METULJ 202.
Ko je majhen je buba.
Ko odraste, leti.
Na rožah poseda, poleti živi.
/Ivan Cimerman/ METULJ 203.
Žive očke,
urne tačke,
repek, kožušček:
pečenka za mačke.
/Vojan Arhar/ MIŠKA 204.
V vremenu lepem brez prahu je, brez blata cesta, ko dežuje.
/Josip Stritar/ MLEČNA CESTA 205.
Drobna ženica
tankih nožic
gore prestavlja,
to je __________________.
/Lilijana Praprotnik Zupančič/ MRAVLJA 206.
Drobcena delavka vedno kaj išče, njenemu domu se pravi mravljišče.
/Anja Štefan/ MRAVLJA 207.
Veselo poje črni ptiček,
čeprav je mračen dom njegov,
glas mu doni čez dol in griček,
če vidi te, se skrije v rov.
/Gustav Strniša/ MURN 208.
Ptič, ki ni ptič,
ob mraku leti,
miš, ki ni miš,
na nogah visi.
/Elvira Maličev/ NETOPIR 209.
Lenoben možakar
sredi neba,
še sonce zakrije –
tak trebuh ima.
/Elvira Maličev/ OBLAK 210.
Šaroperci, vodonosci,
nebomerci, zemljorosci.
/Oton Župančič/ OBLAKI 211.
Jezik stegne, pa obliže
svojo žrtev in požre.
Ko do kraja vse poliže,
sam omahne in umre.
/Matej Bor/ OGENJ 212.
Štirje pari nog na preži,
čaka na obed v mreži.
/Elvira Maličev/ PAJEK 213.
Ko je s plesa pobegnila,
zlati čeveljček zgubila,
kraljevič ga je pobral,
z njim nevesto poiskal.
/Viljenka Jalovec/ PEPELKA 214.
Velik gizdalin,
a premalo fin:
za sprehajališče
rad ima smetišče.
/Jože Šmid/
PETELIN 215.
Plašček rdeč je,
pike so črne,
s prstka zletela je:
kdaj se spet vrne?
/Milena Batič/
PIKAPOLONICA 216.
Droben kotliček, majcen ognjiček,a velik oblak –
dedku sladak.
/Jože Šmit/
PIPA 217.
Brez ključka je zaklenjeno,
čez gore je namenjeno;
vsak lahko ve, komu in kam,
kako in kaj, pa eden sam.
/Oton Župančič/ PISMO 218.
Oblačilo sem za spanje,
za počitek, mirne sanje.
/Vojan T. Arhar/ PIŽAMA 219.
Dve dolgi tanki palčki
v rokah stare mame
prav kmalu bosta spletli
prelepo kapo zame.
/Anja Štefan/ PLETILKE 220.
Prozoren ves, kristalno čist
privrem izpod zemlje,
čez kamenčke potočim se
in v dalj hitim z gore.
/Darinka Petkovšek/ POTOČEK 221.
Šumi, žubori,
proti morju hiti.
/Anja Štefan/ POTOČEK 222.
Hišica okrogla
izbic sto ima,
vsaka zrnja mnogo
dobrega nam da.
/Josip Stritar/ PŠENIČNI KLAS 223.
Cvetovi rumeni
kot lučke na trati,
a zobčasti listi
okusni v solati.
/Elvira Maličev/
REGRAT 224.
Sredi polja dedek stal,
z mehko kučmo se bahal,
pa je vetrič pripihljal,
dedku kučmo razcefral.
/Jože Šmit/
REGRATOVA LUČKA 225.
Ribiči lovijo jih na trnke in v mreže, v ribarnici naprodaj so
zamrznjene in sveže.
/Nina Mazi/
RIBE 226.
Kolesc res nima ta voziček,
ne vleče konj ga ne voliček.
Samo navzdol gre,
nikdar v breg,
nanj sedeš, ko zapade sneg.
/Vera Albreht/
SANI 227.
Ne, to ni kozarček,
saj ima ročaj.
Vanjo si naliješ
kavo, mleko, čaj.
/Anja Štefan/
SKODELICA 228.
Luknjica pri luknjici,
pa vendar vodo drži.
/Valentin Vodnik/
SLAMNATA STREHA 229.
Črnolasa deklica skozi gozd beži. V hiško drobnih palčkov
se varno naseli.
/Viljenka Jalovec/
SNEGULJČICA 230.
To ti je možic možicev,
le pozimi se prikaže
tam vrh klanca med otroki.
Modro vleče ugaslo pipo,
z metlo v roki norce brije…
A če sonce nanj posije,
skloni glavo, plaka, plaka,
in nazadnje stvar je taka,
da na klancu ni možaka.
/Vera Albreht/ SNEŽENI MOŽ 231.
Bel možak stoji
sredi snežne poljane,
ves se stopi,
ko mu vroče postane.
/Lilijana Praprotnik Zupančič/ SNEŽENI MOŽ 232.
So zvezdice,
ki ne utripajo,
so zvezdice,
ki se z neba usipajo.
/Elvira Maličev/ SNEŽINKE 233.
Okrogel striček
dan in noč potuje,
kar pol sveta s svetlobo
naenkrat obdaruje.
/pa Pavlu Golia/ SONCE 234.
Hop! – čez griček
zlat konjiček
skozi okno plane;
zaspane,
Matjažek naš,
očke si pomane.
/Darinka Petkovšek/ SONCE (Sončni žarek) 235.
Ljubi žarke, jim nastavlja lice,
njen klobuček zlat je raj za ptice.
Kdo je ta visokorasla vila,
ki po soncu je ime dobila?
/Edita Kobe/ SONČNICA 236.
Človek vsak ob rojstvu
urico dobi,
ki mu bije, teče
prav do konca dni. SRCE 237.
Dan za dnem
sredi njiv
kmetu služi
mož strašljiv. /Elvira Maličev/ STRAŠILO 238.
Moj stržen je iz grafita
in životek iz dreves:
polja bela lesovita
prepotujem vse počez.
/Črtomir Šinkovec/ SVINČNIK 239.
Iz slik in besed
v skrinji ujet
pisani svet.
/Niko Grafenauer/ TELEVIZOR 240.
Vse izve se, vse se sliši
v polževi človeški hiši;
to si za uho zapiši!
/Oton Župančič/ UHO 241.
Prirohni in prisopiha,
vendar nima pljuč, da diha;
brez jezika, kakor med,
sneg poliže nam in led.
/Jože Šmit/ VETER 242.
Okrog voglov zavija,
oblake podi,
se v parku jeseni
z listjem lovi.
/Danica Štumberger/ VETER 243.
Po tračnicah vozi
in glasno drdra,
prevaža ljudi
in na tone blaga. /Anja Štefan/ VLAK 244.
Ostri, ostri so zobje.
Siva je njegova dlaka.
Izza grma lačno zre,
kje ga kakšna ovčka čaka.
/Anja Štefan/ VOLK 245.
Ušesa kosmata,
velike oči,
v postelji babice
zaspano smrči.
/Viljenka Jalovec/
VOLK
(iz Rdeče Kapice) 246.
Čiv, čiv, čiv
in živ, živ, žav –
kdo me ne pozna?
Potepuh – rad sem povsod
in povsod doma.
/Darinka Petkovšek/ VRABČEK 247.
Črna gospa,
z veje zija,
perje otresa
in kliče kra – kra.
/Anja Štefan/
VRANA 248.
Dolga ušesa in urne noge,
kratek repek in plaho srce.
Kako mu je ime?
/Manica Komanova/ ZAJEC 249.
Tačice hitre in dolga ušesa –
kdo je pokukal izza drevesa?
/Anja Štefan/ ZAJEC 250.
Polivka, polivka čez ves svet;
v polivki velikih žgancev pet.
/Oton Župančič/
ZEMLJA (planet) 251.
Večglavi,
ki ogenj bruha,
v pravljicah živi.
Enoglavi
iz papirja –
v višave si želi.
/Mira Voglar/ ZMAJ 252.
Vsaka jasna noč natrosi
tisoč drobcenih luči,
se iskrijo in bleščijo,
dokler spet se ne zdani.
/Anja Štefan/ ZVEZDE 253.
Iz brona vlit,
za lino skrit,
preko njiv, gozdov in jas
poje in brni na glas.
/Vojan Arhar/ ZVON 254.
Komaj sonce sneg popije,
droben cvet iz zemlje vzklije.
Z glavo kima in pozvanja,
da pomlad je tu, oznanja.
/Brigita Kobe/ ZVONČEK 255.
Najbolj glasna sredi mlak
v vodo skoči, pravi: »Kvak!«
/Tamara Laganin/ ŽABA 256.
Voda ji čez glavo sega,
pa se še iz luže k-rega.
/Lojze Beltram/ ŽABA 257.
Priskakljajo,
ko spusti se mrak.
Zaregljajo
rega, rega, kvak. /Mira Voglar/ ŽABE 258.
Na njenem listu so zobje,
ki v les zarezo narede.
/Danica Štumberger/ ŽAGA 259.
Štiri noge,
glava, rep,
včasih skrito
pod oklep.
/Vojan T. Arhar/ ŽELVA 260.
Tepejo in brcajo jo vsi,
ki jo imajo radi,
ona pa veselo z njimi
skače po livadi.
/Andrej Rozman Roza/ ŽOGA 261.
Super, super, super.
Pa še ena pesmica, ki sem se jo tudi naučila od mame (od malega se je ne spomnim, jo je pa pela mojima fantkoma):
Oj dragi balonček,
rumeni citronček,
poleti visoko v nebo
in sončece drago
prijazno poprosi
naj malo ogreje zemljo.
Je letel balonček
rumeni citronček
in sončku je rekel tako:
Ej, sončece zlato,
pokukaj na trato
da fantkom bo našim toplo.
Pa en majhen popravek ene “moje” pesmice – Mižek Figa, ne Mišek Figa. Vedno pozabim na te šumnike…
Super, super, super.
Pa še ena pesmica, ki sem se jo tudi naučila od mame (od malega se je ne spomnim, jo je pa pela mojima fantkoma):
Oj dragi balonček,
rumeni citronček,
poleti visoko v nebo
in sončece drago
prijazno poprosi
naj malo ogreje zemljo.
Je letel balonček
rumeni citronček
in sončku je rekel tako:
Ej, sončece zlato,
pokukaj na trato
da fantkom bo našim toplo.
Pa en majhen popravek ene “moje” pesmice – Mižek Figa, ne Mišek Figa. Vedno pozabim na te šumnike…
En lep dan tebi in tvojim, Pitka!
Maja.
Hvala za popravek – Mižek Figa.
Pesmica, ki si jo poslala, pa je že v 3. delu zbirke:
116. BALONČEK IN SONČEK (Janez Bitenc)
Moj dragi balonček,
rumeni citronček,
poleti visoko v nebo
in zlatemu soncu
prijazno naroči,
naj spet nam ogreje zemljo.
Je zletel balonček,
rumeni citronček
in soncu je rekel tako:
»Hej, sončece zlato,
pokukaj na trato,
da malčkom bo našim toplo.
Prisrčen pozdrav in vse dobro ti želim.
Vidka
Še popravljena pesmica MIŽEK FIGA za tiste, ki jo boste iskali / -e:
73. MIŽEK FIGA (Mila Prunkova – Utva)
Kaj je videl Mižek Figa
Mižek Figa šel po svetu
v tuji nepoznani kraj.
Kaj tam videl je povedal,
ko se vrnil je nazaj,
z otoka Niga:
Tam je miška mačka snedla,
ko je žabjo volno predla.
Zajci lovce so podili,
pse gonjače postrelili.
Mravlje zid visok podrle,
žabe pa orehe trle.
Kure snedle so lisico,
srna pekla je potico,
polž je drva skupaj nosil,
medved vbogajme je prosil,
štorklje kolo so plesale,
sove so jih varovale,
slon je pesmice koval,
mrož povestice je bral,
pisala jih je kamela,
ko je ravno čas imela.
Nosorog je žogo bil,
smuke jelen se učil.
Toda čudo vseh čudes –
bilo je pa to zares! –
Pravi Mižek Figa:
Dete deda je zibalo
in je zanj plenice pralo
na otoku Niga.
Lep dan vsem in srečno.
Vidka
Jurček teče, teče v vrtec,
zjutraj pozno vstal je,
ko pa pride do križišča,
rdeča luč zasveti.
STOJ!Jurček jezno vanjo gleda,
nimam časa stati tu,
pomižikne luč rumena
in takole reče mu:
Malo še potrpi,
glej luč zelena brž naprej.
Čeprav že stara pesmica, saj se jo spomnim še iz vrtca(skoraj 30 let)pa mi je še vedno všeč.Je pa samo za recitirat in ne za peti.
še dve od moje pokojne stare mame, naslovov žal ne vem:
Pes izmakne kos mesa,z njim čez vodo se poda
in ko čeznjo gre seveda,
tudi sebe v njej zagleda.
Iste barve, iste dlake,
črne barve in postave,
kakor on sestradan ves,
plava v vodi medel pes.
Oj ti bratec, kaj če meni tisti kosec dal bi,
da imel bi dva.
To si misli v glavi Murn,
in po mesu hlastne urn.
Toda glej, ni ga pojedel,
temveč ves potrt je gledal v dno valov,
koder je izginil kos njegov.
Druga je pa:
Lagal si ljubo dete moje,
obraz ti od sramote je rdeč,
oglaša glas vesti se tvoje,
grešil si, ane greši več.
Vso vero laž človeku vzame
in več nazaj je ne dobi,
lažnivcu nič se ne verjame,
čeprav resnico govori.
Laž in tatvina sta sestre,
obe iz iste korenine,
bog ju sovraži in ljudje.
Ti dve sta še za odrasle aktualni,kajne:))
Moja hčerka mi je povedala da so se v vrtcu učili neko pesem o žabah,gre približno takole tri žabice so kvakale čirule či čirule či megle več ni… (al pa kako drugače)če kdo ve celo a mi jo lahko prosim pošlje na e-mail [email protected]
hvala!
Nikakor ne najdem kresničkove pesmice. Jo kdo pozna? vem le to: Ta moja lučk, svetlja lučka, mi zmeraj kaže pravo pot, brez nej bi bil le rjava muha, brez nje življenje polno zmot Te moje lučke, svetlje lučke nikomur jaz ne prepustim, brez nje b…. brez nje življenje izgubim. Zna kdo popraviti to mojo solato?