Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek izgubljena priložnost…………….

izgubljena priložnost…………….

Zdi se mi, da ga ni človeka, ki ne bi razmišljal o “izgubljenih priložnostih”, ki jih je imel v življenju.

Vidim moja starša: kar pomnim, sta zmeraj govorila, da je “še čas”, da bosta šla “drugo leto” recimo v toplice.
Danes zaradi bolezni ne moreta nikamor…….

Je torej prav in bolje, da zagrabimo za vsako priložnost, ki se nam ponudi?
Ne da bi razmišljali?
Zgolj zato, da česa ne zamudimo?

mal mi pomagajte razmišljati v to smer:-)

******************* MALI OGLAS: Pod "ugodno" dam v najem škaf od zelja. Zlasti se obnese za namakanje moških nog s št. stopal 44. :-) Šifra: kg češenj in porcija sladoleda

Tale enačba “zgrabiti priložnost zgolj zato,da česa ne zamudimo ” ni vedno tako enostavno linearna.
Ja,v veliko primerih bi jaz rekla – JA , treba je naredit brez razmišljanja,tako kot nas vodi instinkt , ker bo sicer lahko prepozno . Tole se tako na hitro in na horuk lahko prebere zelo egoistično. Vendar so trenutki,ki zahtevajo spontano reakcijo … tista namreč prihaja iz našega resničnega bistva. Seveda gre za to , o kakšnih priložnostih govorimo. Ali o izgubljenih prilikah , ko bi lahko zasukali tok svoje prihodnosti,ali o tistih trenutkih,ko smo z nekom skregani, pa ga pogledamo od strani, pa si mislimo ,joj,kako bi mi pasalo,da bi me zdaj pobožal , pa sem sama preveč trmasta, da bi ga pobožala jaz in si rečem,jok,užaljena sem , naj on naredi prvi korak … in trenutek je zamujen … pa se nanj spomniš čez leta,ko ni več priložnosti …
.. ali pa ko hoče hčerka , da se ukvarjam z njo,pa ji rečem,daj no,počakaj malo,zdaj pa res ne morem …in se v hipu spomnim na leta nazaj,ko sem vsak trenutek molila,da bi imela še priložnosti in si obljubljala,da pa res NIKOLI več ne bom nobene zamudila …
Seveda so pa tudi trenutki,ko je bolje,da se ustavimo in premislimo … saj bo še čas … hehe,no,takole bi si morala jaz povedati,ko se ustavim pred izložbo in si zaželim nove cunjice …

So tudi prilike , ko si rečem,ja , tole moram naredit,da mi bo dobro pri duši …

Mah, Štefi,tole vprašanje ni tako nedolžno enostavno , kot si ga postavila. Pa saj to si tudi hotela , ne , da se zamislimo …

Kar nekaj priložnosti sem izpustila….žal ….

hja, se bom spet ponavljala ko bom djala da je čist vse za neki dobr.

Torej tudi “izgubljene” priložnosti. Morda takrat pač ni bil pravi trenutek ali pa mi ne v “ta pravi” koži, al pa je bla glihtakrat u mojih Butalih luna kokr postran, kej jst bohi mali škrat vem..

Edin kjer jest ne izgubim prov nbene več priložnosti (ku nkol ne vem do kedaj bomo še tlačili našo mamco zemljo ne de) da jasn in glasn pukažem ino puvem vsem mojim da jih mam rada!
tak da izkoristim gužvo pa puvem še tlele u gmajni (ala prejšn papež):
škrat ma vas rad:)

nova
Uredništvo priporoča

ja, v bistvu sem to hotela.

saj ne, da bi gledala na te izgubljene priložnosti za “čas tega trenutka”.
bolj sem mislila na to, da o teh priložnostih razmišljamo, ko gledamo “nazaj- v pretekost”.
Ko si, ob misli na koga ali na kaj, rečemo, pa zakaj, za hudiča, takrat nismo storili tega in tega!!!!!!!
TO!

če sem poštena, se se tudi jaz kdaj sprašujem. In ta “zakaj” ja ali zakaj ne, zna biti zelo vrtajoč, zoprn in nemogoč”
🙂

******************* MALI OGLAS: Pod "ugodno" dam v najem škaf od zelja. Zlasti se obnese za namakanje moških nog s št. stopal 44. :-) Šifra: kg češenj in porcija sladoleda

ne bom izgubljala priložnosti: tudi jest mam rada škrata:-)
Zlasti še, če bo povedu o kakšni konkretni zgodbi kaj konkretnega o izgbuljeni priložnosti (kar je seveda možno, ane?)

******************* MALI OGLAS: Pod "ugodno" dam v najem škaf od zelja. Zlasti se obnese za namakanje moških nog s št. stopal 44. :-) Šifra: kg češenj in porcija sladoleda

ODŠEL JE – Neža Maurer

Na vrata trka moj ljubljeni otrok.
Ne odprem mu.
Delo imam. Veliko nujnega dela.
Otrok trka in kliče,
potem zajoče – in utihne.

Kasneje,
ko je delo opravljeno,
odprem vrata in srce,
toda otroka ni.
Odšel je…..

Z izposojenimi gornjimi verzi bi ježek rad povedal, da je to pri njem to edina stvar, ki jo jemlje kot izgubljeno priložnost… Res obžalujem, da mi je v najboljših letih urejanje brloga vzelo preveč časa, ki bi sicer ga lahko posvetil svojim otrokom.. Gre za lasten občutek, saj mi na srečo doslej moji otroci tega še niso vrgli pod nos.. Če pa mi kdaj bodo, zagotovo ne bom zanikal..

Bi pa rad vsem tistim, ki imate še manjše otroke priporočil, da si vzamete čas zanje, vse drugo lahko počaka.. Na žalost, se človek tega zave skoraj vedno, ko je že pozno..

Ljubezen je drugo sonce, ježek

ježek, tud pri meni se je zgodilo isto… sicer pri starejšem ne toliko kot pri mlajšem, pa vendarle, danes se komaj spomnim tistih prvih let… vse je bilo podrejeno brlogu in tako… je pač kakor je, sedaj zadevo poskušam reševati in popravljati tako, da sem čimveč z njima…..

jutro še enkrat 🙂

evo, a smo potem vsi glih?
:-))
menda tudi zato bolnemu sinčku lupčku nosim čaj dvakrat ponoči, in to cel minuli teden:-))
Ko je mel, revček, mičkeno gripice:-)

******************* MALI OGLAS: Pod "ugodno" dam v najem škaf od zelja. Zlasti se obnese za namakanje moških nog s št. stopal 44. :-) Šifra: kg češenj in porcija sladoleda

Toliko jih je, draga Stephi, izgubljenih priložnosti v tem mojem neumnem življenju, da bi se tako mogel, smel in moral glasiti naslov mojega življenjepisa. Karkoli bi ti zdajle napisala, bi lahko izzvenelo kot eno samo stokanje in jokanje, kar pa ne bi bilo realno. Ko bom imela malo več časa in malo več volje, se vrnem na to temo. Morda ne bo več zate tako zelo aktualno, zame pa so vse izgubljene priložnosti vedno in povsod aktualne.

Mariči --------------------------------------------------------------- Danes sem kradla čas. Ne počutim se krive. Srečna sem, ker to še znam. (po R.Kerševanu)

tudi zame.

bile so, žal.

******************* MALI OGLAS: Pod "ugodno" dam v najem škaf od zelja. Zlasti se obnese za namakanje moških nog s št. stopal 44. :-) Šifra: kg češenj in porcija sladoleda

ja sej k se enkrat zaveš, kaj si .. naredil – zamudil, potem z vsako stvarjo poizkušaš popraviti zamujeno in storjeno… zato verjetno tudi čaj 🙂

štefi, kje je bil napovednik za pravlico ;)?

hahaha, sem se ga naveličala pošiljat:-))
se ga nikol ne prebere:-))

******************* MALI OGLAS: Pod "ugodno" dam v najem škaf od zelja. Zlasti se obnese za namakanje moških nog s št. stopal 44. :-) Šifra: kg češenj in porcija sladoleda

ja k se pa skos zadnje minute priopravljamo za pravlco 🙂 pol pa zmanjka časa za vse :))

Jani, v tej knjigi tudi piše, naj se moški nikoli ne trudi razumeti ženske.

Tko, da se ne boš preveč sekiral, če ti karkoli v zvezi s katerokoli žensko(tudi z menoj) ne bo kdaj jasno:-=))))

******************* MALI OGLAS: Pod "ugodno" dam v najem škaf od zelja. Zlasti se obnese za namakanje moških nog s št. stopal 44. :-) Šifra: kg češenj in porcija sladoleda

Naj se vrnem na to temo z mojim razmišljanjem, draga Stephi.

Za moje pojmovanje pomeni “izgubljena priložnost” vse tisto, kar sem si želela, kar sem nameravala, kar sem načrtovala, kar bi morala narediti v določenem trenutku in v določenem okolju z določenimi dotičnimi ali brez njih … pa zaradi česarkoli nisem tega naredila. Vse to so izgubljene priložnosti.

Seveda sem te priložnosti kategorizirala na tiste, ki so za normalno življenje res nujno potrebne in zaradi katerih sem potem imela bodisi slab občutek, bodisi celo slabo vest in seveda na tiste, ki niso bile mojemu ali mojih dragih življenju njuno potrebe, pa mi zanje kot za zamujene vseeno ni bilo čisto “ravno”.

Zamujena priložnost mi pomeni trenutek, ko sem si tako močno želela navezati stike z meni drago in v mojem življenju pomembno osebnost, pa sem morala na to čakati praktično štiri desetletja?! Ta priložnost ni bila zamujena samo zaradi mene! Zamujena priložnost je trenutek, ko sem se zavestno napačno odločila, da bi si vsaj malo olajšala stanje, v katerem sem se znašla. Vedela sem, da je to priložnost za “+”, a sem se istočasno zavedala, da tej priložnosti botrujejo tudi priložnosti za “-“.

Zamujena priložnost ni samo priložnost, ko sem nekaj, kar bi meni prav prišlo odložila za pozneje, da bo menda za to še čas. Saj je bil čas, a takrat nisem vedela, da je ta čas namenjen tisti “zamujeni priložnosti” in je nisem izkoristila, ko se mi je ponudila drugič. Tretje možnosti ni bilo več !

Razmišljam, koliko obveznosti sem si naložila samo v svoji glavi, ker sem trapa in mislim, da ljudje, ki so mi blizu, bratje in sestre, prijatelji in znanci, starši, sodelavci, ljudje, ki so mi res dragi, mati …., enostavno ne morejo brez mene?! Kakšen nori absurd, ko pa je človek kot normalno človeško bitje vendar lahko brez kogarkoli, vsaj določeno obdobje, ko to obdobje zanj mine, pa same gre za tistim, kar išče, kar si želi, kar potrebuje, gre za stremljenjem, da mu bo dobro in prijetno in da bo toliko za drugimi, kolikor je to za njegovo počutje prav in primerno in najboljše!!!

Za resnično izgubljeno priložnost smatram tiste trenutke, ko ne naredim nečesa, kar bi v tistem hipu samo z migljajem prsta lahko naredila. Ko se zavem, da sem zato, da bi nekaj naredila, bodisi zase ali za koga drugega z minimalno truda ali celo nič, a zaradi svoje lenobnosti in kaj vem česa še tega pač ne storim. In ko se v hipu zavem, da nove priložosti ne bo več. Izgubljna priložnost mi je trenutek, ko bi čoveku lahko samo z gesto, samo z očmi, z besedo ali dvema, s stiskom rok ponudila več, kot če bi mu na tekoči račun položila celo plačo! Izgubljena priložnost mi pomeni hipec, ko zamolčim v sebi besede, ki bi lahko masikaj pojasnile, razrešile, spodbudile, motivirale, stimulirale …

Izgublejna priložnost mi ne pomeni veliko v materialnem smislu, kot mi pomeni v duhovnem smislu, iz česar se potem dolgo pobiram. Ne pomeni mi veliko, če izgubim priložnost dobrega nakupa česarkoli. Vedno si mislim, da morda bo pa druga priložnost le še boljša in kvalitetnejša. Ne pomeni mi veliko, če izgubim par dni dopusta na morju, v gorah, v planinah, pomeni pa mi ogromno, če zamudim priložnosti povedati, zakaj mi to ne pomeni veliko in kaj je tisto, kar bi mi pa res nekaj pomenilo.

Za izgubljeno priložnot v teh dneh, tednih, mesecih in morda letih smatram trenutke, ki jih moram porabiti za vse drugo in mi zmanjka urice, da bi bila z vnučkom! Za temi uricami me boli srce. Vem, da jih nikoli ne bom mogla nadoknaditi, zato mi je toliko težje, ker moram istočasno požirati grde in grenke besede, ki bi ob tem kar letele iz mene! Za izgubljeno priložnost smatrama vsak nagib, ki me vleče k temu, da bi objela eno ali drugo hčerko, pa tega zato, da njima ne povzročim “sramote” ali zato, ker za to dejanje ni ne pravi trenutek ne pravo mesto (ker ne razmišljam s svojo glavo, ampak z njunima, z glavo drugih! žal)! Morala bi, vem da bi morala, pa vseeno stojim kot štor in samo na obrazu mi je morda za tistega, ki me zna brati, razbrati to željo!

Izgublejni trenutek je čas, ko si želim napisati nekomu lepo pismo, lepo besedo, lepo misel, lepo željo, nekaj hudo lepega, kot ta hip morda milemu zajčku, ki trpi v svoji duši, pa ne zmorem toliko moči, da bi to storila. Zato ker se zavedam, da je veliko stvari, kjer besed sploh ni potrebnih, kjer bi nekaj zalegla le bližina človeka, ki čuti in občuti bol in žalost. Beseda velikokrat sicer pomaga, vedno pa ne. Le bližina drage osebe lahko potegne človeka iz brezna. A takrat je ta človek daleč, predaleč. In to je tudi ena izmed izgubljenih priložnosti.

Izgubljeno priložnot mi predstavlja tisti dan, ko še ni snežilo, pa sem si zaželela kofečkati s teboj, draga Stephi, a nisem zbrala dovolj poguma za klic in za tistih dvajset minut vožnje in bi tako morda združila zelo prijetno s še bolj koristnim. A za to izgubljeno priložnostjo ne jokam preveč, ker vem, da se mi ta morda ponudi še kdaj.

Najtežje pa mi pade izgubljena priložnost, ko sem se odločala za svoj poklic. No, saj se nisem odločala sama, odločila se je mati, okoliščine, finančna sredstva, moje sposobnosti in povprečno znanje. Ampak, še vedno nisem to, kar sem si želela biti in še vedno ne delam tega, kar sem si vse življenje želela početi. To pa je izgubljena priložnost, ki se ne bo nikoli več ponudila, ki ne bo nikoli realizirana, ki ne bo nikoli izpolnjena. Za to priložnostjo mi je žal. In mi vedno bo žal.

Ne bom pa čakala priložnosti, da vam povem, da mi veliko pomenite. Vsak po svoje nekaj, vsi skupaj veliko!

Mariči --------------------------------------------------------------- Danes sem kradla čas. Ne počutim se krive. Srečna sem, ker to še znam. (po R.Kerševanu)

****povedati Marički , da te ima zajček rad***

Hudo !!!

Premišljevanje o izgubljenih priložnostih ( ob seveda zaznavnosti tistih , ki so nam ušle ) je dokaj nehvaležno.

Ker niti ne vemo , bi bilo potem drugače v plus ali minus.
Je pa tako , da ga ni , ki se ne loti teh misli.

Zase vem , enako kot Mariči , bom menda do konca življenja DEFINITIVNO žalostna , ker nisem učiteljica razrednega pouka. A tu mi ni bila dana niti mala možnost ):

Nekoč me je imel zelo rad fant , ki je po koncu najine veze obletaval moje starše , naj se vendar premislim . Še danes poučuje na ekonomskem faksu ..
Ravnala sem drugače , tu je bila priložnost , bog ve kako bi bilo ?

In še tretja o kateri premišljujem , me boli in mi je težko.
Če ne bi bilo kot je , ne bi bilo mojih dveh hčera , to je Ok in sem srečna .
Ampak njima pa bi morala že davno nazaj ponuditi čisto drugačno življenje . Tu sem pa pripravljena plačati svoj ” CEH “.
( Per aspera ad astra )

ZAJČEK……tukaj si!!:-))))
Lepo…..daši to zeelooo všeč……!
Dobro jutro……!
:-))

hehehehehe..

si me nasmejala :)) miška moja :)))

jutro dobro !!

jA…..saj zato smo skupaj….da razveseljujemo ena drugo…a ne?:-)))
Kar nekaj manjka tle…..če ni zajčka!:-)
Pssst…..je mene sinoči tudi ena takooo lepo razveselila…….sva malo počvekali…..in sem bila tako vesela!:-))))

:)))))))
Jaz sem pa vesela tvojega čvekanja , je moralo biti lepo in prav je tako. Sem res vesela , če je komu lepo.

sej si videla gor pri sejalcu sreče. Moramo trositi radost , da bomo potem ujeli srečo !

Mariči kot zmeraj, me tvoje razmišljanje presune, gane, me prisili k razmišljanju.
Včeraj popoldan, ko sem bila precej v avtu, sem imela čas, da sem premlevala posamezne misli…..
Tako kot vsak človek, imam tudi jaz kar nekaj teh izgubljenih priložnosti, mogoče ne ravno take kot so tvoje, pa vendarle……
Dejansko pa je res, da mi je resnično žal le za tistimi trenutki, ko sem bila premalo z otroki, čeprav se mi danes zdi, vsaj glede na to, kakšni so, da sem bila v “mejah normale”.
Žal mi je tudi za marsikatero priložnsotjo, ko se še nisem upala povedati na glas, kar bi želela……..
Tega pa ej bilo veliko…………..
Le spomniti se je bilo treba…… s tvojo pomočjo

******************* MALI OGLAS: Pod "ugodno" dam v najem škaf od zelja. Zlasti se obnese za namakanje moških nog s št. stopal 44. :-) Šifra: kg češenj in porcija sladoleda

Zdi se mi, da so bile tiste odločitve, pri katerih nisem razmišljal, najboljše. Pa naj so bile še tako nore!

ja sej ud besed k dejanjem ne de

oki – par primerov če me že provociraš;-)

– da se nisem od pokojne babice naučila delat useh zeliščneh zvarkov, ampak sam nektere (takrat se je blo škratu bolj fajn dričat u PVC žaklju s cerkvenga hriba dol)

– da nisem pusnela vseh tistih – klever sestavljenih – stavkov, ki jih lahk proizvede sam kšn tri al pa šterletn pudmladek (kej pa se je škrat takrat zavedu, da se 2x al pa 3x obrneš, pa votrok zrase)

-da b kšna stvar mrbit bla lohk narjena tud drgač, kokr se je moja buča takrat udločila (se tulažm s tisto mladost=norost ne de)

AMPAK, kokrkol premlevam pa ubrnem mi nekak nej in ne more bit žal, ku brez vseh tistih “zamujenih priložnosti” pa verjetn dons škrata ne bi blo.

Sej tud hruška mora duzoret:)))))))))))))

o, tem, kdaj moški NIČ ne razmišlja :-))
bi tudi jaz vedela povedati stavek, ali celo dva:-))

******************* MALI OGLAS: Pod "ugodno" dam v najem škaf od zelja. Zlasti se obnese za namakanje moških nog s št. stopal 44. :-) Šifra: kg češenj in porcija sladoleda

New Report

Close