Samo da čutim…
ČUTIM!
Čutim utrip srca,
ki skozi vene mi da,
občutek življenja,
navdih brez trpljenja…
Čutim trep veke,
ki pogled na resnico
so solzne prepreke,
preprečijo to da bi gledal
in stalno se bistva zavedal…
Čutim roke zamah,
ko signal jim je AHH,
ko ni več moči,
da bi tipale v črni temi…
Čutim težka na nogi bremena,
ko padem na mehka kolena,
ne držijo več teže občutka,
nočejo pesmi trenutka…
Čutim ustnice zlite v jok,
odplačale so zadnji ljubezni obrok,
so videle grenki greh,
ne bodo še dolgo gostile nasmeh.
A življenje gre dalje,
so kratke razdalje,
od ene do druge,
plato so medalje.
Dnevi so lepi, prekrasno je zunaj, naužijte se svežih zamisli matere narave, imejte radi vsak korak, ki ga prehodite na poti do sreče….
Ne ozirajte se na murnčkove balade, trpim zato, da mi bo nekoč lepo in da bom to znal cenit in vračat….
Murnček vas ima fejst u svojem srcu….
En zelo star vic, ma mi je tako dober….
Sončnega nedeljskega jutra priteče zajček mimo lisičinega brloga, ko si lisica ravno zvija joint.
Da te ni sram! Tako lep dan, sredi narave, ti se bos pa zakadila! Pojdi raje z mano na jogging.
Lisica pomisli: prav ima, odvrže joint in skupaj odšibata. Pritečeta do volka, ki si ravno greje žlico nad svečo…
zajček ponovno: Volk, pusti drogo! Teci z nama, je bolj zdravo, poglej kako jutro je danes!
Volk malo zagodrnja, pri sebi si misli: mali ima prav, in gre z njima. Tako šibajo okrog, poberejo jazbeca med njuhanjem koke, medveda ki je podkuril vodno pipo… in v ekipi je že lepo število živali, kar pritečejo do leva, starega jankija in zajček že od daleč vpije: Hej lev!
Lev pa reče: Je*emti, kaj mora vedno cel gozd šibati naokoli ko zajček vzame preveliko dozo ekstazija
Vsaka podobnost s tukaj prisotnimi je zgolj naključna…. :))))))
Murenček, saj v resnici skozi vse svoje
trpljenje niti ne veš, kako zelo si lahko srečen,
da smeš občutiti, da ti je to dano, da sploh veš,
da si sposoben … čutiti tako globoko ljubezen,
ki prinaša s seboj sladkosti nadejanja in hrepenenja in trpkosti bolečine in žalosti. A kljub vsemu je vsak človek, ki lahko kaj občuti in čuti in ve za življenje v sebi – srečen človek. In zate sem srečna, četudi se ti zdaj v tem trenutku in v tej fazi tega ne zavedaš, si človek z veliko začetnico in srečna sem zate, da znaš čutiti in da to znaš, želiš in hočeš tudi povedati. Murenček, rada te imam.
Murni, pa zakaj se tako mučiš, pa zakaj si dovoliš, da tvoje srce še kar joče, ne tega ne razumem in nočem razumeti, kako si lahko dovolite, da sploh postanete tako žalostni, tega res ne razumem in pika! Pa saj sami sebe najbolje poznate in vi sami veste kaj vas žalosti in radosti in zato si ne delajte tistega pri katerem vam srce joka…saj vem, da se vsega res ne da izogniti, da pridejo tudi žalostni dnevi, toda…tecite naprej in ne cepetajte na mestu, življenje je res prekratko in pretežko, da bi se samo spotikali in padali in bili žalostni in celo umirali, ne, za vsakega je nekaj lepega na tem svetu, samo dovolite si, dotaknite se, sprejmite in vaše je!
Če ne drugega že pozitivna misel svet naredi lepši in boljši…saj veste, če mislimo da nas boli roka, nas bo res pricela boleti.
Pa ne mislite sedaj, da sem en razvajen otroče…daleč od tega…moja leta so približno vaša in moje življenje približno takšno kot vaše, tudi jaz imam težave in vse ostalo kar spada v ta svet, ampak takšne žalosti pa res ne poznam, ker si je ne dovolim in pika!
Sonček moj zlati,
ne skrbi,
Murenček mora jokati,
a jok je le glas tele rime
in to kadar v verzih me prime…
Drugače prav zvesto živim,
si ljubezni prelepe želim,
ne jokam na glas,
le solzice šparam,
ko pride NJE čas….
Živim dokaj mirno,
veselim se življenja preširno,
vsakdan ni pripet na te rime,
to je le včasih,
ko Murnija gosti kar prime…
Sončece zlato bodi mi taka,
preberi mi pesmi,
v njih najde se duša prav vsaka,
Murenčku pesem je zvesti pogum,
trpijo le rime a zdrav je razum…
Sonček le HVALA za to,
ker žarki so tvoje zlato,
veselo ob tebi živim,
le u pesmi in prav tam globoko trpim…
Hvala Sonček, tvoje besede so mi pobožale čiste misli in me spomnile, da nisem sam. Drugače pa moj najglobji del duše vabi zmerno žalost u te rime, a živim dalje, živim zase in za vse vas….
Murni!
Murni…kaj naj dodam…srečna sem, da so se te moje besede dotaknile in presrečna bom tistega dne, ko mi boš namenil pesem iz katere bom razbrala, da Murni ne trpi več…ja komaj čakam tega dne, ko bodo tvoje gosli prešerno zaigrale in bo iz njih cutiti spet tisti tapravi smeh!
Murni, poljubček, ga cutis…in hvala za tole pesmico, dovoli, da jo skopiram in nalepim tam nekje, kjer jo bo gledalo moje srce.
Hvala in pa-pa
Lepi le lepi jo na svoje žarke, z vso energijo boš grela in prebujala nas zveste zaspance….
Ako bi le ti energija zastala, pridi pome, boš zopet kaj lep’ga prebrala….
O Murni pa ve zagotovo, da bodo pesmi nekoč tako lepe, da bodejo rožice plesale…
Hvala ti Sonček
Murni, hvala…je že nalepljeno…in sedaj komaj čakam na te lepe pesmi, da bodo okoli nas vse rožice plesale in z nami še ti…
Če pa slučajno kdaj se zgodi, da jaz ostanem brez energije, da me zakrijejo težki oblaki, takrat dragi Murni te poiščem in skupaj preženeva to nevihto.
Murni…tako si dober…hvala…evo tudi tole kopiram…ne bi mogel bolje zadeti…ta nagajivost, Ta moč, ta energija…ta nežnost…ja grem kar takoj barvati…cmoka dragi Murni…hvala in upam, da imaš lepo jutro, da ti dan ne bo preveč naporen in za nočko se pa le kaj javi…pa-pa
p.s. Se jeziš, ker te ljubkovalno klicem Murni?
Sonči, lepo se imej in nas dolgo dolgo grej…
Za Murnija pa nč bat, ima široko srce, kot avtobus in mu vse godi…. sploh če je kej ljubkovalnega :))))
cmooooookaaaa na vse tvoje barve :)))