Hay, ljubi moji prijatelji. Kaj dela dolg? Dolg dela
tisto, kar si sposodiš, tisto, za kar misliš, da ga dela
– morda moralni dolg, dolg dela za prenekaterega
sprejeta usluga, dolg dela zgolj občutek, da se za
ekaj nekomu nekdaj moramo oddolžiti in dolg dela – obljuba. In jaz sem obljubila nadaljevanje pravljice o naši Lili, ki je odšla v Rovinj, upam, da se še prav spominjam, ne nek osamljeno samoten otoček – naj bi kao bil svetil Sv. Ivana! In zdaj je z njim, če se še prav spominjam, še vedno v avtu, črnem pežoju, bela cesta, zazrta tja čez njegovo glavo v dalj, v vonj borovcev, spev čričkov ……. eh, eh, in ura je že zelo blizu tam……. Jaz pa s piksno pira v roki in kao pravi umetnik nadaljujem tole pravljico … ma me je prav malo zaneslo, ejga! Vsi so odšli na morje, vsi uživajo tisti z jodom napojeni zrak in v vseh (vsaj upam, isuse, če ne prav ne razumem več ljudi), se potiho a vztrajno vzbuja tisto poželenje, ki ga v človeku vzbuja – sprememba, sploh pa morski zrak.

M.

.. hej Marija .. jest sem še doma .. ne s piksno ampak s smajlijem… pirčkom v roki …. samo moram priznat, da nimam pojma o prvem delu pravljice …

pa bom še kar nekaj časa doma .. če se bo nasmehnila sreča .. gremo v četrtek proti Rovinju .. ampak samo za en dan .. eh .. sej je dost :))) imamo tukaj pred hišo tok vode, da skor ne rabim morja … res pa nimamo jodovega .. zraka:)))

lepo se mej Mariči .. in vsi ostali tudi 🙂

boste kaj kresovali ? Naši mulci že cel dan pripravljajo.. da bo ja oreng gorelo :)))

B.

aja … LILI .. naj uživa zasluženo pravljico :))

Kaj zdej, a gremo al’ ne gremo? Uf, bogami, sem
pozabila,da je danes kresovanje in da so vsi nekam
odšli, najbrž na kresovanje? Nič ne de, jaz bom en del
drugega dela pravljice začela, pol grem tudi jaz pripravit
kres, grem zakurit hišo, pol grem zakurit raženj v uto, pol
dam gor piščančje peruti alias padobrance aviatičare, pol…….. bom pa čakala, da se kdo od naših pojavi tudi tukaj gori. In ker obljuba dela dolg, gremo torej z našo Lili naprej do svetilnika, a prov, a?

Lili z rahlim vzhidom, ki bi pravemu poslušalcu povedal toliko stvari v borem trenutku, odmakne roko z njegove mišice in se spet zazre tja v dalj pred seboj. Cesta je bila vijugasta, siva, kot je bilo sivo modro nebo nad njima. V tej sivini se je Lili spomnila sive miške, ki je sirčkala gor po forumu en dan in na katero je bila, vsaj tako je bilo malce občutiti, šefica Nikita kar malo huda. Rahel nasmeh je preletel njeno ožarjeno lice, nasmeh zadovoljstva, ko se je spomnila, kako daleč je zdaj od udarjanja po tipkah tipokovnice, kako daleč je od odpiranja med.over.neta, kako daleč je od vseh gmajnarjev. Ni pa mogla vedeti, kako so nekateri, ki so ostali doma, mislili nanjo, jo spremljali na poti, se dnevno obešali ne njeno ime ……

Nasmeh ji je še vedno ožarjal lica in on, ki jo je pogledal od strani, je rahlo vztrpetal. Mislil si je: oja, moja draga se res veseli, srčno veseli tega dopusta, pa pecanja, pa sončka, pa … ja, veseli se, saj vsa žari. In kako rad jo imam, to mojo Lili, to moje dekle, to mojo brekvico. Lili je začutila na licu njegov pogled, ki je polzel po vratu navzdol in postlao ji je rahlo vroče. Imela je občutek, da jo počasi, a zagotovo zaliva vročica. Komaj opazno se je presedla na stolu in si mislila: moj bog, saj je vendar že toliko časa moj, kako me lahko spravi v zadrego, od kje mu ta moč? Počutim se kot v času, ko sva sedela v parku in si izmenjala sendvič, ki sva ga imela za malico? V hipu se je odločila in obrnila glavo proti njemu, pa četudi z rdečico na obrazu. Niti slutila ni, kaj vse odraža njen mili obraz. Presenetila ga je, ko je tako sunkovito obrnila glavo proti njemu in ni mogel umakniti pogleda, a zdaj ga tudi hotel ni več, kajti, ko sta se tako nenadoma srečala z očmi, je pomislil: kako lepa je danes moja Lili, kako globoke so njene oči, kako nežno polt ima…. In Lili je čutila, ne da bi on sploh spregovoril, da razmišlja o njej. Šla mu je naproti in mu podala roko, ki jo je toplo in močno ter obetajoče stisnil.

Spet sta se oba, polna nekih notranjih povezav, nekega tihega notranjega doživetja, ki ga nista želela prekiniti z glasom, zazrla predse in čakala, kdaj bosta v dalji uzrla kraj, kamor sta namenjena. Njuni srci sta utripali v enakomernem ritmu, kot so se vrtela kolesa črnega pežoja. Cesta je še vedno ostajala siva, a njuni srci sta dobivali nemogočo mavrico barv, ki je plula po njunih žilah, ki ju je začela črvičiti po trebuhu. Polna pričakovanj sta v močno zgovorni tišini nadaljevala vožnjo.

No, ljubčki moji, od tu dalje pa po … kaj vem kateri uri. Če bojo prišli vatrogasci in nam pogasili kres na dvorišču, pol šele jutri zjutraj, lahko pa tudi kaj prej. Moram pa priznati, da ….. moram kurit, bela cesta, kurit kres, kurit dedca, ki je pravkar prispel na nočitev z .. ne, ne z zajtrkom, z večerjo …… pa še zabavo bo imel nocoj, zabavo, seveda, ko bom spila še tri pire, bom ziher zabavna, bela cesta.

Gremo dekleta in …… kwa pa vem, a nej rečem fantje al ne? Ej, Lisjak, kakšen je rezultat v hokeju? Miško, ej miško, a dava gor eno fino muziko, pa da eno zatancava, pa spustiva možgančke na pašo?

Mariči

Ej, Barbara, tam dol spodaj je prvi del in mislim,
da prej ko bo naša Lili prišla nazaj, bo ta pravljica
imela ziher ene deset delov, ha, ha, ha.! Ja, kresovali
bomo, kar pred hišo, naše dekle pa bo šlo u life, pa
naj gre, meni life spi dol spodaj na kavču, pa naj spi,
jaz pa pirček, pa pirček, pa pirčke, pol pa krompirček v
peč, pa putke gor na raženj, pa pirček, pa pirček, pa pirček,
no ja, sej ni slabo, le vživeti se je treba, ane Barbara!
Ma uživam, ti povem, kot pes v cekarju. Ne me zdej vprašat, kako uživa pes v cekarju, ker tega ne vem, samo mislim si, da pač uživa, ker se nosi v cekarju!

Mariči

No, glej, pa res je pred menoj II. del. Zdaj moram prebrat spet prvi, pa potem še tale drugi del in se vživet v tole….
pridna Mariči!

Užitek v cekarju je pravi….sploh,če je pes Bernardinec.Ja,sodček spada zraven.

Marija, kdor zna je lahko zadovoljen tud sam s sabo in s kakšnim pirčkom :))) Dobro jutro in upam, da te ves tisti pirček ni preveč.. zmatru 🙂

Jani pa n’č… pirčka…. :)))

Dobro jutro Jani, nič me ni zmatrau pirček, nič,
saj nisem smela, imamo danes v planu prekopati
vso domačijo, kar je imamo, pa tega vrta, veš, ko
je čas kopanja, niti ni tako malo!

Dobro jutro vsem gmajnarjem, malo bom danes
z vami s prsti in ekranom, toliko bolj pa z mislimi!

Mariči

Torej tako, Mariči. Najprej si hotela zakurit bajto, oki, zdaj hočeš še njeno okolico povsem uničit s kopanjem in prekopavanjem…….le kam drvi ta svet :))

Marija, jaz sem si pa danes vzel frej…. jutri zutraj pa tako al tako spet… delo… :)))

Jani ma danes praznik dela :)))))

Hahahahahahahahaha :)))))))))))))) ja le kakšen je ta svet :))))))))))

Jani, zdej pa čist tko, kot ponavadi govorimo, ko
mislimo, da nas nihče ne sliši in ne vidi !
Kurc pa tak praznik dela, smo garal, do zdejle,
kot zamorci, nam je teklo od frisa, ampak sem
mogla, mogla, mogla izkoristiti pripravljenost in
naklonjenost časa, tako, da me jutri čaka malo
manj, . … a jeiga, še vedno bomo kopal! Pol pa
naj še kdo reče, da se Slovencem slab godi, k’ pa majo tolk zemle, da jo v dveh dneh ne morjo obdelat!
Ej, friki na baterije, koko ste kej! Jest sm very okej!
Mariči

He he he he 🙂 smo odlično 🙂 ker smo celo noč filali baterije :)))) Viš Marička 🙂 eni morjo tud zemlo obdelovat :)))))

Jani ma zemlje dva krat dva krat ena :)))) čez glavo dovolj :)))

Kako pa veš kje bo glava,če te bodo zapokali v piksno?

ni bistvo kje je glava.. pri tem rabiš samo še manj zemlje 🙂