Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek srečni trenutki ali bolečina duše !?

srečni trenutki ali bolečina duše !?

Ma..upam, da ne bom koga preveč spravil v slabo voljol…..ker danes se tak čudno počutim…….bluzim…….verjetno spet eden tistih dni v življenju moškega, ko ga meče puberteta..khmmmm
Od nekod so prisle do mene lepe misli….
nedavno mi je nekdo rekel, da jee življenje primerjati s potovanjem z vlakom. Življenje je kot potovanje z vlakom. Ljudje vstopajo in izstopajo. Pri ustavljanjih se znajo zgoditi prijetn presenečenja. Človek doživlja srečne trenutke, ampak tudi nezgode, nesrečo, žalost.
Ko se rodimo in zakorakamo v vlak, se srečujemo z ljudmi za katere mislimo, da nas bodo spremljali med vsem našim potovanjem. Na primer, naši starši…zakonci..i..prijatelji….
Nažalost, resnica je povsem drugačna. Slej ko prej bodo oni izstopili iz vlaka in nas zapustili brez svoje ljubezni, svoje naklonjenosti, nežnosti, brez svojega prijateljstva in svoje družbe.
Oziroma, v vlak bodo vstopile druge osebe, ki nam bodo zelo važne.
Mnoge osebe katere vstopajo, gledajo na potovanje kot na kratek sprehod.Drugi pač na svoji vožnji čez življenje najdejo samo žalost…Ampak so tudi taki, ki so za čas vožnje vedno pri roki in pripravljeni pomagat tistim, ki potrebujejo pomoč.
Mnogi po svojem izhodu iz vlaka puščajo za seboj trajno hrepenenje. Mnogi nas postavljajo v globoko neprijetnost. Mnogi vstopajo in izstopajo na da bi jih sploh opazili.
Čudi nas, ker so mnogi potniki, ki so nam najdražji nekje v enem drugem vagonu. Puščajo nas same v tem delu našega potovanja. Seveda nam to ne preprečuje prevzeti na sebe tegobe potovanja in samote jih poiskati in se poizkušati namestiti v njihov vagon.
Toda, na našo žalost se ne moremo usesti zraven. Mesto poleg njih je zavzel že nekdo drug.
In takšno je živjenje. Prepolno izzivov, sanj, načrtov, upanja, prepoln sestankov in razhajanj, bez ponovnega srečanja. In nikoli se ti trenutki ne bodo vrnili……..

tko…….

leta letijo - iščem stevardeso.....

Mucek, tebe pa danes nekaj muči….
Evo moje rame za jokanje!

************************************************************************** Ne gre mi zbrisat tiste pripone zadaj.... in zdaj sem ::krt!!! :-)

Razo….je v tvojem vagonu….prostor ob tebi še prost?

nova
Uredništvo priporoča

curc…..verjetno res počasi prihaja moje…eh…..bre zveze…..

tole o potovanju sem hotel povedati….hotel sem reči, da poskušajmo od svojega potovanja čez življenje narediti najbolje kar je možno.Poskušajmo z vsemi v vlaku biti v miru. Poskušajmo v vsakem med njimi videti tisto najboljše kar je v njih.
Spomnimo se tega, da na vsakem delu našega življenskega koloteka…..nekdo od sopotnikov lahko ‘sklizne’, ko potrebuje naše razumevanje in simpatije. Tudi mi bomo lahko ‘skliznili’ s kolovoza. In verjamemo, da se bo našel nekdo, ki nas bo razumel.
In največji misterij življenja je, da ne poznamo skrivnosti potovanja in ne vemo kdaj bomo končno izstopili iz vlaka. Isto tudi ne vemo kdaj bodo izstopili naši sopotniki, pa tudi tisi, ki sedijo poleg nas.Zelo bom žalosten, ko bom moral za vedno izstopiti iz vlaka.

Verjamem, da bo zelo bolelo slovo z nekaterimi prijatelji katere sem srečal za cas potovanja in so mi postali dragi.Zelo me bo razžalostilo, ker bom moral pustiti same. Vendar, gojim upanje, da pride glavni kolodvor. Takrat bom videl kako prihajajo vsi s svojo prtljago, ki jo pri vstopu v vlak niso imeli. To me bo silno raveselilo.

Osrečilo me bo dejstvo in misel, da sem jim pomagal povećati potovalno prtljago in sem v njih položil prave vsebine…vsaj upam

Ne vem ..ćelim si samo, da se potrudimo in stremimo, da bi imeli srečno popotovanje, da se ves trud na koncu stokratno poplača. Poizkušajmo, da pri sestopu iz vlaka pustimo prazno sedalo, katero budi pri ostalih potnikih, ki bodo nadaljevali potovanje, hrepenenje, lepe in ugodne spomine.

brez komentarja……

leta letijo - iščem stevardeso.....

men ni čist jasen tole….

kake hude teme…..čist nič primerne v tem prelepem vročem dnevu…..

se tud poglabljat ne morem….ali pa nočem….

Kaj pa storiš, ko ugotoviš, da si enostavno obsedel na postaji in da ne gre noben vlak več ne v eno in ne v drugo smer …. in da se tebi … o bog … nikamor več ne mudi in da niti nimaš cilja … ??? 🙂 Sediš na postaji in opazuješ ljudi in razmišljaš o tem, kaj in kam bi sam s seboj …

Mariči --------------------------------------------------------------- Danes sem kradla čas. Ne počutim se krive. Srečna sem, ker to še znam. (po R.Kerševanu)

New Report

Close