Forum.Over.Net

Finance in kripto valute

Odgovarjajo: Janez Tomc, mag., dipl. ekon. • Primož Cimerman, www.Atrix.io

Krediti, obresti, posojila, varčevanje, informacije glede denarja in prednostih ter slabostih bančnih produktov, o blockchain ter svetovanje vsem, ki se podajajo na pot kripto valut.
V forumu poiščite koristne in zanimive informacije.

Janez Tomc , mag., dipl. ekon.

Janez Tomc

Primož Cimerman , www.Atrix.io

Primož

Kaj je hipotekarni kredit

Default avatar

minimax

Hipotekarni kredit pomeni zavarovanje danega kredita z nepremičnino.

Zastavna pravica na nepremičnine (hipoteka) je stvarna pravica na tuji stvari, s katero se zavaruje terjatev upnika. Hipoteka daje upniku pravico, da svojo zapadlo terjatev v primeru neplačila dolžnika poplača s prodajo zastavljene nepremičnine. Pri tem je treba vpletene še opomniti, naj si natančno preberejo zakon o izvršbi. Hipotekarni certifikat je zastavno pismo ali hipotekarno potrdilo. Po poplačilu kreditne obveznosti upnik izda dolžniku izbrisno pobotnico, s katero se zastavna pravica (hipoteka) v korist upnika izbriše v zemljiški knjigi.

Upnik ali banka, ki si želi zavarovati kreditno tveganje, mora hipoteko vpisati v zemljiško knjigo in s tem pridobi zastavno pravico. Lastnik hiše, prostorov podjetja ali tovarne je edini zakoniti zastopnik, ki lahko vpiše svojo lastnino kot zastavno pravico za posojilo. Med odplačilom posojila lahko lastnik nemoteno uporablja svojo lastnino. Hipoteka je ena izmed oblik zavarovanja posojila, ki jo zahtevajo banke v primeru, ko pravne in fizične osebe najemajo večja posojila ali pa na daljšo dobo. Teh posojil se je prijelo ime hipotekarna posojila, čeprav to v bistvu niso.

Pravih hipotekarnih kreditov v Sloveniji še ni, so pa izpeljanke. Bistvena razlika med pravim hipotekarnim kreditom in anuitetnim kreditom s hipotekarnim jamstvom je v poplačilu glavnice. Pravi hipotekarec je ˝interest only˝ posojilo, kar pomeni, da se plačujejo samo obresti, glavnica pa se poplača praviloma v enkratnem znesku in praviloma ob izteku. Poslovenjeno ime za tovrstno posojilo je kredit z enkratnim poplačilom. Drugačni načini poplačila naj bi bili praviloma posebej določeni, predvsem zaradi morebitnega obračunavanja stroškov s strani kreditodajalca. Pri pravem hipotekarcu posojilojemalca ne zanima namembnost posojila, temveč zgolj plasiranje denarja z ustreznim finančnem kritjem v vrednosti zastavljene nepremičnine.

Slovenske različice so gotovinska izplačila sicer namenskih posojil, katerih namensko uporabo pa potem banka ne preverja, razen SSRS zaradi proračunskih sredstev. Na področju hipotekarnega posjila bo verjetno prišlo do liberalizacije, predvsem računam z uvedbo hipotekarnih obveznic.
Default avatar

Janez Tomc

Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO) je že sprejet in velja od 04.03.2006. Res pa je, da še ni povesm zaživel.

Da ni klasičnih hipotekarnih kreditov v SLO je razumljivo, zaradi povečanja socialnih stisk. Dejansko še nismo dovolj osveščeni in zreli za kredit, brez da se ugotavlja ali smo ga sposobni tudi odplačevati.

Vsi zakoni so on-line v uradnem listu brezplačni.

Lp,
____________________________________________________________________
Navada ravnanja z denarjem je pomembnejša od njegove količine.


Stojim vam ob strani.
Janez Tomc, mag.

[email protected]
Default avatar

minimax

Nismo dovolj osveščeni?

A holcarji so pa bolj brihtni kot , ali kaj? To je lari farifari! S hipotekarnimi krediti bi postalo preveč ljudi bogatih. Če bi bili taki krediti na voljo od recimo 1992 naprej, ne bi bil bogat samo Gantar in njemu podobni, ampak še kdo drug.

Saj velika večina folka sploh ne rabi biti tako osveščena, da sama upravlja s svojimi financami. Dealajo naj, s financami pa naj upravljajo svetovalci, ki bodo udeleženi na dobičku in na pokrivanju izgube. Potem bomo pa prešteli vse svetovalce na prste največ obeh rok! Jaz bi se tudi šel sklad, kot se ga grejo naši. Zelo poenostavljam, ampak, ko stvar že laufa, poberejo vstopno provizijo, potem pa provizijo med 2 in 5% brez vsake odgovornosti, češ, saj nismo mi krivi, če je delnica neke firme v malori padla. Mi smo svoje naredili in smo do plačila upravičeni.

Zverko je vprašal, kaj naj naredi z miljončkom. Sicer to načeloma ni majhen znesek, ampak 10% od mao je zelo malo, 10% od veliko je pa ˝ni majhen znesek˝. Za nas rajo, Slovencelne, je redno mesečno varčevanje, tako da večina samo še bolj težko piska skozi mesec. Ne vem, če ni bil v Financah ta teden članek o tem, da mora mladič, ki je ravno začel službo, varčevati 100 EUR mesečno, da vsaj lačen ne bo, ko bo šel v penzijo. Izračun na uč, ker sedajle nima časa, pokaže, da v takem primeru v 40 leti pri 6% donosu privarčuje ca današnjih ca 60k EUR, za potencianih 30 let starosti. Poleg tega povprečna plača 700 EUR ne omogoča tistega, kar bi si mlad človek želel: stanovanje, avto, otrok, dopust, sploh ne preveč luxuza.

Sramujem se naših parlamentarcev, da si sploh upajo govoriti, da si oseba z minimalno plačo 80k sit ne bo mogla plačat splava, če bo plačljiv!! In da naj povečamo rodnost! Kako, če pa potem večina ljudi svojih otrok sploh živeti ne more normalno. Socialni transfer!! Še večja jama! Državni penzijski fond je pa itak ena največji poncijevih shem. Plačuj, da boš potem eno figo dobil in na to plačal dohodnino.

Holcarji so bistveno bolj naprej Njim država plača eno premijo življenjeskega zavarovanja, max. pa ca 170 evrov letno. To je stimulacija, ne pa floskule naših demagogov. Stanovanjski kredit v gnilem kapitalizmu dobiš pod tako dobrimi pogoji, da te kap, pa še povprečna plača 2,5-3x večja.

Ampak, jaz sem optimist! Po novem letu bo bolše!

LP

ps
Kakor za koga.
Default avatar

Janez Tomc

Ta prispevek bi bil bolj primeren za "Politični čvek":

____________________________________________________________________
Navada ravnanja z denarjem je pomembnejša od njegove količine.


Stojim vam ob strani.
Janez Tomc, mag.

[email protected]
Default avatar

mp25

Minimax začel si posploševati in se ukvarjati z zadevami na ketere se ne spoznaš.
Kar se tiče splava - kaj boš rekel na to da obstaja ženska v slo ki si splav predstavlja kot obliko kontracepcija saj so ji opravili preko 30 splavov. In mi smo jih plačali !
Medtem ko pa pri umetni oploditvi plačajo samo 4 postopke ( ponavadi je to redko dovolj za eno uspešeno zanositev)!
Moje mnenje je da sta eden ali dva splava zastonj ostalo naj se pa plača!
Default avatar

minimax

Saj sploh ne gre za splav! Gre za plače!!!!
Default avatar

elanino

"A holcarji so pa bolj brihtni kot , ali kaj? To je lari farifari!"

Minimax, tvoja trditev žal ne drži. Niso bolj brihtni, so pa veliko bolj izkušeni.
Malo si poglej odstotek vnovčenih hipotek iz tovrstnih poslov, ki so jih imeli
slovenski državljani pri avstrijskih bankah. Porazno! Iz prakse vem, da je morala samo ena Avstrijska banka v določeni regiji vložiti izvržbo za kar 200 nepremičnin!? Do tega pri SLO hipotekarcih ne prihaja, saj je osnova še vedno boniteta stranke in ne vrednost nepremičnine.

Žal, slovenci nimamo dovolj izkušenj s tovrstnimi krediti (od kdaj pa jih sploh lahko najemamo, tam od leta 1995 dalje?), avstrijci pa hipotekarne kredite najemajo že desetletja in tudi več generacij.
Pri nas pa do pred kratkim še sploh ni bilo primerov prodaje nepremičnin zato pa so se slovenci lepili na t.i. hipotekarce v avstriji kot muhe na med.
Default avatar

minimax

Elanino,

Bolj kot število vnovčenih izvršb to se mi zdi pomembno, kakšen je finančen efekt za obe strani. Predvidevam, da banka v globalu ni zgubila, predvidevam pa tudi, da dolžniki v globalu ne bi smeli imeti finančnih izgub, če so le odreagirali pravočasno in prodali imetje za poplačilo. Problem malomeščanskega razmišljanja ˝kaj bodo pa sosedje in znanci rekli˝ je osnovnega pomena za prepozno reakcijo in posledično finančno izgubo, ker v nasprotnem primeru bi tudi prodaja morala imeti pozitiven finančni učinek (vsaj v gro primerih). Zanimiv podatek, povsem statistično, bi bil tudi število vseh poslov. Ali izvršbe predstavljejo 50, 25, 5, 0,5% vseh poslov, tako fizični kot finančno. Številka je zanemarljiva tudi s stališča števila zasebno-lsatniških stanovanjskih enot v Sloveniji, nekje 0,05%.

Odprimo časopi: banka ta in ta beleži izreden porast bilanče vsote in dobička; banka ta in ta povečala tržni delež, ipd. Kako ji je to uspelo in iz česa , te vparašam!! Najbrž ne tako, da bi igrala socialno ustanovo in dajala poceni denar in dostopen vsakomur ter da bi ustrezno cenila denar komitentov!

Drugo vprašanje, ki se mi postavlja pa je, zakaj so jemali kredit v Avstriji in ne pri slovenskih bankah. Odgovor si nekako nakazal kot ˝Do tega pri SLO hipotekarcih ne prihaja, saj je osnova še vedno boniteta stranke in ne vrednost nepremičnine.˝. Slovenske banke niso ljudem dale možnosti, da izpolnijo svoje sanje, če pa so jim že ˝ponudile˝ možnost, je človek verjetno takoj videl štrik za vratom. Ljudje so v osnovi borci, še sploh če gre za eksistenco in družino, z vsako dodatno enoto pridobljenega premoženja so bogatejši kot včeraj in če se soočijo s svojo finančno-premoženjsko stisko ali ne vztrajajo v finančno neugodni situaciji zaradi nekih neumnih predsodkov, potem ne bodo na izgubi.

Ampak kredit je dvostranski posel in kot tak dober, če sta zadovoljni obe stranki in vsekakor slab, če je zadovoljna samo ena.

Z evolucijo bo manj žrtev, zato pa se moramo učiti, se odpreti in vprašati za pomoč. Obžalujem pa vsak primer, ki se ja za ljudi končal neugodno.

Moderatorji

Janez Tomc , mag., dipl. ekon.
Janez Tomc
Primož Cimerman , www.Atrix.io
Primož