Najdi forum

moja zgodba-mož me je zapustil- nosečo z dvojčkoma

Pozdravljeni!

Rada bi izlila svojo dušo in mislim, da je ta forum najbolj primeren. Stara sem 26 let. Z možem sva se poročila pred 6 leti. Bil je moj prvi. Letos maja nama je po 5 letih truda končno uspelo, da sem po postopku umetne oploditve (4.postopek) zanosila. “Kriva” za neplodnost sem bila jaz. In ko sem delala test na nosečnost, bilo je v nedeljo zjutraj, se mi je končno prikazala ta težko pričakovana druga črtica. Bila sem presrečna!!Hitro sem letela možu v postejo kazati tester, pa se mi je zdelo, da ni bil nič kaj navdušen (sem mislila da zato, ker je še pančal). No in potem se je začela kalvarija v mojem življenju. Mož se me sploh ni več hotel dotakniti, veliko je bil po službi zdoma (dela pa pri mojem očetu). Vedno je govoril, da imajo vaje (igra harmoniko), ali da gre z kolegi na pijačo. Spolnih odnosov nisva smela imeti, niti mi ni dišalo, saj mi je bilo prve 3 mesece nosečnosti blazno slabo. Pa sva se včasih pogovarjala, ali bo lahko skoraj celih 9 mesecev zdržal brez pravega seksa. Pa je rekel, da on lahko zdrži celo leto. Pa sem včasih hotela pač oralno, a mi ni pustil. Nakar sem mu en dan rekla, pa zakaj si tako hladen do mene?! In je rekel, da me pač nima več rad. Jaz kar nisem mogla verjeti njegovim besedam. Potem sem vsak an prenašala to aroganco, nezanimanje za otroka… Začel mi je rasti trebušček (4 mesece) in mi je večkrat rekel, ja kakšna pa sem, s tem trebuhom, pobožal ga sploh ni nikoli, me v družbi ali pa na delovnem mestu vpričo sodelavcev grdo gledal, se norčeval iz mene. Nakar je prišel en nedeljski dan, ko mojih staršev ni bilo doma (živiva pri mojih starših v mansardi) in je rekel, da bo spakiral in da gre živet k njegovim staršem. Vprašal je, če še lahko kljub temu dela pri mojem očetu, rekla sem da ja. Potem je pa začel pakirati, groza!! Jokala sem, vpila, ga prosila, naj ostane, po kolenih sem ga prosila, da naj ostane zaradi dvojčkov… Nič, bil je zelo besedno nesramen. Rekel je, da tudi otrok ne mara… Ostala sem sama v najinem stanovanju z mojima pikicama…. Ljubim ga z vsem svojim telesom, še danes, ko je že minil več kot en mesec, kar je odšel in ko sem izvedela same grozne stvari o njem, ga imam kljub vsemu še vedno zelo rada. Bil je moja prva in edina ljubezen! In tudi ni minil dan, da nebi potočila solze za njim. Danes sem dopolnila 5 mesecev nosečnosti. Moja zlata sončka brcata, da je res veselje. Živim samo za njiju! No in kakšne 3 tedne nazaj sem izvedela, da živi s svojo bivšo punco iz srednje šole, katera je prav tako noseča in sicer 1 mesec več od mene!! Potrlo me je do konca. Saj nama je ta ženska delala probleme že 1. leto v zakonu, ko je izvedela, da se je poročil, ga je kar nadlegovala po telefonu, sms-ih. No in potem se je to nekako poštilamo. Z možem sva se potem razumela dosti bolje, ko sva se o njuni zvezi pogovorila. Zdaj pa to. Groza. Zdaj sva se večkrat dobila na kavi in se pogovarjala. Do danes mi ni nič priznal sam, vse kar sem izvedela, sem izvedela od njegovih sorodnikov, kolegov. Pa še kar mi je povedal, si je četrtino izmislil. Rekel je, da si je ona želela samo njegovega otroka, pa da sta se po naključju srečala in od takrat (novembra lani) sta imela stike. Potem mi je še rekel, da midva sploh nisva imela dobrega seksa (da dober seks pomeni 80-90% za zvezo), pa da ni več mogel živeti v tej okolici,… Prej mi vsega tega ni nikoli rekel, nikoli. Da sicer se ona sploh ne more primerjati z mano, da sem v vseh pogledih dosti boljša (razen v seksu). Rekla sem mu, da si naj spremeni stalno prebivališče, pa je rekel, da si ga zaenkrat še nebi. Potem sem mu omenila ločitev, pa je spet rekel, da on se nebi ločil, samo če se jaz hočem. Potem pa si naj človek misli. Pa kaj sploh on razmišlja, da bo živel pri njej, uradno poročen bo pa z mano?! Mislim pa, da se on nebi rad ločil predvsem zato, ker se boji, da bo mogel plačevati za otroka, čeprav sem mu že večkrat jasno povedala, da nočem niti tolarja za svoja otroka, bom že toliko delala, da bosta imela lepo življenje!! Pa to mislim čisto resno!! Niti tolarja!!!!! Povedala sem mu tudi, da mu želim srečno življenje z njo in njunim otrokom, kar mislim resno. Sem verna in tudi molim vsak večer, da bi ga lahko čimprej pozabila obenem mu pa želim srečo. Zdaj trenutno sem v fazi, ko ga moram jaz prositi, naj si gre vse urediti in vložiti za ločitev. Res bi rada, bi se vse uredilo pred rojstvom otrok. Tudi priimek bi vzela dekliški nazaj, da bosta otroka imela istega- mojega. Ljubim ga še vedno, a ko ga ne vidim ali slišim, mi je malo lažje in tudi bolj trezno razmišljam. Ko se pa srečava, kot sva se nekaj dni nazaj in ko mi je rekel ali lahko poboža trebušček (prej ga ni hotel nikoli!!), sem bila tiste trenutke presrečna, po srečanjo spet vsa cmerava, obupana… se ne da povedati, kako trpim in z mano moja zlata srčka… Vem, da moram najti toliko moči in poguma, da se ločiva, da ga bom enkrat že pozabila, nočem več gojiti upanja, da se bo pa mogoče enkrat vrnil, če bi se, bi ga verjetno sprejela- zaradi tega vem, da se morava čimprej ločiti!!! V tem slabem vremenu sem še toliko bolj otožna, osamljena… Živim pa samo za svoja srčka, ki sta edina moč- upanje za življenje. Hvala, ker sem se lahko izpovedala. Pa srečno vsem!

Kaja,

rad bi ti samo malo odprl oči.

NI te vreden, če ti je vse to rekel in to počel, lahko si samo srečna, da je odšel, ti še ne veš kako bi bilo če bi ostal. Posveti se sebi in tvojim otročkoma. S takšnim dedcem tako ali tako ne bi bilo dobro živeti.

vedno poiskusi izvedeti, zakaj je to dobro zate. In v tem primeru, je to najbolje kar je lahko naredil zate in za otroka.

primož

************************************************************************************* www.mgc-bistrica.si Nihče ni tako bogat, da ne bi koga potreboval in nihče tako reven, da ne bi bil nekomu potreben. [url]https://www.facebook.com/med.over.net[/url]

KajaA, želim ti, da ga čimprej pozabiš. Še bodo sicer težki trenutku pred tabo, če prej ne, v porodnišnici, ko boš svoja pikca stiskala k sebi in boš zelo srečna, po drugi strani pa tudi zelo žalostna. Vendar mislim, da je bolje, da se je to zgodilo pred rojstvom otrok, ker zanju bi bilo slabže, če bi odšel naprimer čez kakšna štiri leta. Jaz vem kaj moja dva prestajata, ko jih je oči zapustil pri njunih še ne 3 oz. 4 letih in sta zelo navezana nanj. Kako naj pri teh letih otrokom razložim zakaj nas je oči v bistvu čez noč zapustil in odšel k drugi.
Tvoji otroci bodo od rojstva živeli brez njega in bosta tako življenje že na začetku sprejemala.

Čim manj prejokanih in prečutih noči ti želim in živi za svoja sončka.

nova
Uredništvo priporoča

Kaja, hudo mi je zate.

Kot pravi Primož, ni te vreden. Res je, da je nosečnost čas, ki naj bi prinesel radost vsem in partnerja še bolj povezal, vendar na žalost ni vedno tako.

Posveti se sebi in miškolinčkoma, onadva sta te vredna, ti boš njuno sonce in njun svet.

Glede ločitve oz. ne-ločitve pa mislim, da si tvoj možiček še noče zapreti vseh vrat. Če mu pri ljubici ne bo več všeč, si misli “se bom pa zopet vrnil k ženički, ki me bo sprejela z otprtimi rokami”. Jaz ga na tvojem mestu ne bi. S časoma ga boš prebolela, otrokom pa je lahko tudi dober oče pa čeprav ne živite skupaj.

Glede denarja, pa si jaz ne bi zapirala vseh vrat. Denar bi od njega zahtevala, pa ne zase, dajala bi ga otrokom na bančni račun. Denar je za otroke in ne zate, zato zakaj bi se ga odpovedala. Pa tudi fanta bosta nekoč lahko denar potrebovala.

Lep dan! poli

Sej prav zaprov nevem kaj naj ti rečem!nočem te pomilovat,ker boš še bolj natleh!
Pogumno,naprej,imela boš dvojčke,kar je čudovito,daj jima vso svojo ljubezen!
Mož je ni vreden!
Zapomni si:nikar ga ne vzemi nazaj,kar ti je naredu,je tako niskotno!Vedi,če ti je enkrat pustil te bo še kdaj.Prej,ko se boš postavila na noge,sprijaznila,da si sama z otrokopma,prej boš “ozdravljena”Ko bo hodil nazaj jokat,se opravičevat,prosit,nikar se ga ne usmili!Vedno nanovo,ti bo odpiral skoraj zaceljene rane!Ne dovoli si tega!
Vredna si in zasluziš si več!To si reci vsakokrat,ko ti bo hudo!
Srečno!
LOčena!

Draga KajaA!
Groza me je blo ob tem branju! Sploh si ti še 100x bolj ranljiva zdaj,ko hormoni delajo 100na uro. Pa kljub temu poskušaj trezno razmišljat za v na prej,v dobro otrok in nikar, res nikar se ne odpovej preživnini,ki jo tako ponosno zavračaš.To je njegova dolžnost,ne pa miloščina! HALO! Vsak tolar ti bo prov prišel.Kasneje ti bo res žal,ko boš videla,da enemu otroku nudi vse,tvojim pa ne. Pa kako mu lahko želiš srečno življenje z njo? Pusti ga,naj gre svojo pot,al je ta srečna ali ne,sam si jo je izbral,to ni več tvoja stvar!!!
Dej punca,tok si faca, kake nasvete od nas malo bolj izkušenejših pa le prisluhni! Tebi in tvojima sončkoma želim veliko zdravja !! srečno!
ona

po mojem se mu je zalomilo vse skupaj in ne ve kje bi bil ,če se ne želi ločit.Zato je zdaj važno kaj si želiš ti.Srečno in da bi spoznala koga ki je res v redu.Te pa razumem kako hudo je ko ne moreš met otrok,in sem vesela da ti je uspelo.res srečno

Draga KajaA,

sočustvujem s tabo. Preživljala sem skoraj čisto podobno zgodbo. Vem, zelo je hudo, zelo boli. A v tem trenutku ni pametno vleči odločilnih potez. Če misliš, da boš svoj položaj bistveno poslabšala, potem pojdi in ukrepaj. Sicer pa raje počakaj. Umiri se, pazi nase in na svoja bodoča sončka. In poskušaj izključevati čustva v odnosu s prejšnjim. On pač ni dozorel in ti mu ne moreš pomagat. Pusti ga na miru. Ko bo občutljivo obdobje mimo, boš pa ukrepala. Na okolico in mišljenja drugih se ne oziraj.

Pri meni je bilo enako, le da je od mene odšel, ko je bil drugi otrok star tri tedne, uradni postopek pa sem začela, ko je bilo otroku 3 leta. Morala sem priti k sebi… Tudi ti moraš. Misli na svoja otročka in bolje, da imaš čim manj stikov z njim. Kot sama pišeš, ti povzroča bolečine… Na to se spomni vedno, ko bo hotel, da se vidita. Bodi pogumna, zmogla boš in na to boš še zelo ponosna.

Tinca

Ravnokar sem prebrala tvojo zgodbo. Kar žalost me je obdala, ker si predstavjam, kaj preživljaš. Veš pred petimi leti sem se tudi jaz ločila, ko me je mož sredi noči zbudil in povedal, da ima ljubico (hčerka ga je zalotila z njo). Kar nekaj let sem potrebovala, da sem se čustveno, duhovno in finančno spravila v red. Zdaj mi je dobro in imam mir v duši. Vendar sem morala ogromno delat na sebi in potrebno mi je bilo veliko znanja in dojemanja, da je moje življenje v mojih rokah in sem sama odgovorna zanj.

Mislim, da je najslabše, če se počutiš žrtev, ker obtičiš in ne moreš naprej. Poskušaj živet za svoja nerojena sončka, črpaj moč od njuji in vedi, da ju boš najbolj osrečla, če ju boš sprejela na ta svet nasmejana, čutna in polna miline, ki jo premore le ženska, ki pričakuje svoje dete. Tudi jaz bom molila za tebe, da bi čim manj stresno šla skozi to najlepše obdobje za žensko, saj potrebujeta tvoja dva otročka zdravo mamo. Svetujem ti, da si nabaviš kakšno literaturo nap. knjigo Luise Hay – Življenje je tvoje in Moč je v tebi in poskušaj biti trdna in ponosna ter polna optimizma, saj bosta tako tvoja malčka najbolj ponosna nate. In ne pozabi na odpuščanje, ki ima neverjetno moč. Tako bo bolečina popustila in ti se neboš vsak trenutek obadala z njim. Račune pa bo moral tako ali tako poravnati, toda o tem naj sodi tisti, ki je nad nami,. Nekateri mu pravimo Bog. Hvala še enkrat, da si nam zaupala svojo zgodbo in vedi veliko ljudi ti bo pošiljalo pozitivno energijo, ki je ne boš videla, boš jo pa občutila. Vse lepo in javi se zopet, ko bosta na svet privekala tvoja dva sončka. Desire

Se strinjam s Primozem.
Cim prej stran od njega in cim prej urediti vse pravne zadeve (locitev, prezivnina, dogovor o obiskovanju otrok, prekinitev njegivega dela-sluzbe pri ocetu…)! Ne bodi tako ponizna, ponosno vzdigni glavo in zacni ziveti zase in za otroka!!!
Prej, ko bos razumela, da te ta clovek ni vreden, prej bos normalno zazivela!
Zelim ti veliko moci in energije!!!!
Vanja

Kar ne morem verjeti,da te je zapustil v najbolj obcutljivih trenutkih in v pricakovanju tezko priborjenega narascaja.
Njemu se je res zmesalo,vsaj 1 procent mozganov pa mu veleva,pusti si za vsak slucaj odprta vrata,kaj pa ce si premislim in pridem nazaj tako na hitro kot sem odsel.
Bodi pametna in razumna,ter nikakor ga ne sprejmi nazaj,pa ce joce in stoce kolikor hoce.Ko si ti sama in prelivas solze,se on zabava z novo partnerico in nobeden nima slabe vesti.Pa se istocasno,ko sta vidva nacrtovala narascaj,je delal otroka njej.Lepo od njega -za bruhat!
Zame,ceprav te ne poznam vem ,da si ena dobra dusica.To si povedala s stavkom,ko si dejala,da mu zelis srecno zivljenje z njo in ne vem,zakaj ti to verjamem.Jaz pa tebi sporocam,da ti tudi jaz zelim tako tebi kot tvojima pikicam veliko srece v prihodnosti.
Naj te spremljata moc in ljubezen do otrok!

Pozdravljena, Kaja!

Ni ti lahko, vendar zdaj ne gre več samo zate, ampak sta tukaj tudi otroka. Zaradi njiju se boš morala obnašati kot starš in upoštevati tudi njune interese. In ena od najpomebnejših stvari za otroke so njihovi starši, tako mamica kot očka. Otroka nista samo tvoja, ampak imata očeta. Ti se moraš z očetom dogovarjati, da bosta skupaj speljala starševstvo. Pri tem boš morala čimprej pozabiti na svojo užaljenost, ker te je zapustil in ker se je do tebe popolnoma neprimerno obnašal.

Na tvojem mestu bi z ločitvijo počakala do rojstva otrok, da ne bi imela problemov z dokazovanjem očetovstva. Potem bi se ločila in s pomočjo centra za socialno delo urejala stike otrokov z očetom in plačevanje preživnine. Nič se ne delaj pogumno, da boš za otroke sama skrbela. Zanje mora skrbeti tudi oče in ti mu moraš to omogočiti, enako kot stike z otroki.

Veliko poguma ti želim!

tudi minute tvojega življenja ni več vreden.

Kaja, vem kaj preživljaš, ker se še spomnim občutkov, ko sem ponosna kot pav razkazovala svoj trebušček, v srcu pa me je bolelo, ker ni bilo nikogar ki bi ga pobožal. Vendar vsak trenutek vem da sem se odločila pravilno (čeprav sem imela možnost “slabe” izbire). V mesecih pričakovanja se mi je uspelo sestaviti in razčistiti z negativnimi čustvi, tako da sem sinovo rojstvo pričakala, polna veselja in pozitivne energije. Vem, da bo tudi tebi uspelo. Boš videla kakšna sreča te še čaka ob tvojih sončkih.

Nekaj bi ti pa vseeno rada rekla. Ne odklanjaj denarja. To ni tvoj denar, ampak je od tvojih otrok. Verjemi, da te majhni otroci zelo potrebujejo in ni prav, da boš ti delala cele dneve, da jim boš omogočala lepo življenje. Lepo življenje za otroke je, če imajo starši dovolj časa za njih in so vsaj približno spočiti in vedno pripravljeni na igro. Glede tega ne smeš biti “ponosna”, kajti to je njihova pravica in očetova dolžnost. Če si materialno dobro preskrbljena jim očetov denar nalagaj v kakšne sklade, boš videla kako prav jim bo še prišel.

Želim ti veliko lepih trenutkov in sreče, miša

Joj, grozno.
NEkaterim moškim se pa res kisajo možgani. Tudi meni se je podobno zgodilo dober mesec nazaj. S to razliko, da imava že otroka (20 mesecev). Sedaj živi pri ljubici. Ujela sem ga na laži in ga postavila pred dejstvo pa še sedaj zanika, čeprav so vsi vedeli in videli (jaz sem zvedela zadnja). Sedaj so vsi krivi za vse samo on nič.
Tako kot tebe tvoj obtožuje, da nisi dobra v seksu. Najlažje je nekoga obtožiti in preložiti krivdo na druga ramena.
Da bi se pa sam soočil z odovornostjo in posledicami to pa ne. Seveda si pušča odprta vrata, če ne bo tam zadovoljen bo pa tukaj, kjer ve kako vse funkcionira. Materialne dobrine in predobro dušico – ženo se pravi komoditeto je zelo težko pustiti.
V meni je toliko jeze, besa, žalosti, nemoči, strahu in še marsikaj. Vendar se ne dam. Preživnino mi plačuje, ker je tudi njegov otrok in naj skrbi zanj. Tudi ti se dogovori za preživnino. Ko se boš umirila in vse trezno razmislila verjemi, da bo bolje za tvoja otroka, da jima plačuje, pa čeprav na poseben račun in bosta imela, ko bosta potrebovala. Ne vem kakšen bo kot oče. Moj se bolj slabo zanima za “mojega” otroka. Upam, da bo pri tebi boljše.
Drugače pa ti nisi ničesar kriva. Če je on nezrel nisi kriva ti. Toda na svet bodo prišli trije otroci katerim bo oče. Upam, da ga bo srečala pamet in ne bo bežal pred odgovornostjo tako kot to počne moj bivši.
Ne poznam te toda želim ti vse najboljše in ti pošiljam lepe misli tako kot tvojima bitjecema pod srcem.
Če potebuješ ramo za zjokat ali uho za prisluhnit mi piši.

Tvoje ljubezni resnično ni vreden oziroma si ti vredna veliko veliko več. Skušaj biti močna. Kako boš uredila pa tvoje srce najbolje ve.

Lep pozdrav K

Uf, Kaja,
če pomislim, kako sem bila občutljiva, ko sem bila noseča… A s časom boš spoznala, da smo mame posebna sorta bitij. Zato, glavo pokonci!
Poskušaj razmišljati racionalno. Otroka bosta prišla na svet in to je neomajno. Razvijala se bosta, te vedrila, žalostila, skrbela, polnila z energijo in ti jo tudi pila. In vse boš zdržala, postala čisto drugačna oseba, ki ima za seboj preizkušnjo, ki je nima vsak/a.
O njegovi nemorali ne mislim niti razpravljati. Pokazal je popolno brezsrčnost.
Tvoja naloga je, da ga opomniš na njegove dolžnosti (plačevanje preživnine, stiki z otrokoma) in mu omogočiš njegove pravice (plačevanje preživnine, stiki z otrokoma). Nisem ironična, tako je. Tvoja perspektiva naj se zamenja. Glej iz stališča otrok. Ti kot ženska in njegova (bivša) žena pa ga lahko zavrneš.
S tem, da ga razrešiš plačevanja, iz sebe ne boš naredila svetnice in on ne bo sprejel kot znak tvoje dobrote, ampak se mu bo zdelo samoumevno. Rekla si, da (je?) dela(l) pri tvojem očetu. Kar naj dela. Preživljati bo moral 3 otroke. Domnevam, da nisi na socilanem robu, hvala bogu! Otrokoma nabiraj preživnino na knjižici in skrbi, da se bo denar oplajal. Kar naenkrat boš imela dva. Istočasno boš rabila, dva kolesa, dva para rolerjev, dva para smuči, dva računalnika, istočasno šolanje istočasno osamosvajanje. Glej naprej in jima olajšaj pot s prihranjenim denarjem.
Upam, da imaš v starših oporo, da ti bosta pomagala moralno in fizično, ko se otroka rodita.
Samo to še. Sama sicer nisem razvezana, sem pa otrok ločenih staršev.
On ni vreden ne tvoje pozornosti, ne tvoje besede kaj šele solze. Otroka pa sta vredna vsega truda, ki ga boš vložila v to, da bodo stiki normalno tekli.

Drži se! Želim ti veliko sreče in da se tvoje srce čim hitreje umiri.

Sorry

sorry Sorry

Draga KajaA

Tako se mi smiliš, da ti tega opisati ne morem. Toliko skozi si dala, da vama je le uspelo. Razumem te kako ti je kako si trpela, ker tudi jaz sem bila v postopku IVF-ja in v tretje nama je uspelo. Hvala bogu, da me moj mož spoštuje in me ima rad. Tvoj mož si ne zasluži niti ene lepe besede, ne zaslužiš si takšnega kretena kot je on, on je zame velik ZMAJ. Ko ga sedaj naj bolj potrebuješ on ti je obrnil hrbet. Bodi tako močna, ko rodiš tudi ti mu obrni hrbet, da bo videl kako je to oz. kako ti je bilo, kako si trpela.
Ne bodi nora in zahtevaj preživnino, ker vsak tolar ti bo prišel prav. Bodi tudi ti žleht kot je on. Milo za žajfo!
Močno držim pesti zate in za tvoja dva angelčka, ki jih nosiš pod srcem.
Naj vaju varuje bog in želim ti lahek porod in zdrave otročke in ne sekiraj se.
Bodi močna!

Lepo te pozdravljam in pobožaj trebušček v imenu mojem. Velik objem!
Doroteja

Dobro se z dobrim vrača:-)))

Draga Kaja,

kar ti je naredil je zelo grozno. Sploh si ne znam predstavljati, kaj doživljaš prav zdaj in v tvojem stanju. Dejstvo je, da te ni vreden, ni vreden, da sploh še jočeš za njim. Veš kaj pravijo !?! Zgodi se , kar se mora. Vsako slabo je za nekaj dobro, po mojem pač ni še zrel, da bi si ustvaril družinico s teboj.
Ne zapiraj se vase, pogovarjaj se s prijatelji, predvidevam, da ti tudi starši stojijo ob strani. Poglej z lepše strani. Pod srčkom nosiš dva sončka, ki ti bosta izpopolnila in polepšala tvoje življenje. Nisi sama Kaja. Tvojemu “gospodu” pa ne smeš pustiti, da se izogne vsem svojim obveznostim.

Sreča te čaka za ovinkom, pojdi in jo poišči Kaja

Iris

VSEM TISOČKRAT HVALA ZA TAKO LEPE IN VZPODBUDNE BESEDE!!! Včeraj sem se pozanimala pri odvetniku glede sporazumne prekinitve zakonske zveze. Upam, da bo pristal nanjo. Resnično bi se rada ločila pred rojstvom mojih srčkov. Glede preživnine sem pa še vedno istega mnenja, nočem, da bi meni ali komurkoli drugemu rekel, “ja, saj preživljam otroke”, s tistimi parimi desettisočaki, ne hvala, imam svoj ponos!!!! Verjemite, otrokoma ne bo nič manjkalo- materialno gledano. Seveda bom otroka vzgajala v veri, da bosta očeta spoštovala, vendar, ko bosta večja, bosta izvedela resnico, zakaj ne živimo skupaj.
Upam pa, da bo na račun naše sreče našel srečo z njo in njunim otrokom.

Hvala še enkrat vsem!!!! Bom poročala, kako poteka ločitev!

LP, Kaja

Pri vsem tem,ko te je tako prizadel in ponižal,ga ti še nagrajuješ : (Ni ti treba plačevati preživnine in želim ti,da bi bil srečen z drugo,jaz pa bom že kako. )
No,morda te razumem,ker sem tudi jaz tako reagirala,ko me je mož zapustil z majhno deklico.še dobro,da so mi drugi svetovali,kako je bolje zame in za otroka.
želim ti trezne odločitve in javi se še kaj
lp

New Report

Close